Jedro

Po prvem odstavku 31. člena ZZK-1 mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parc. št., kot je vpisana v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne, sklep sodišča prve stopnje se potrdi in se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po sodnici kot neutemeljenega zavrnilo ugovor udeleženke M. M. zoper sklep zemljiškoknjižne referentke pod opr. št. Dn. št. 15806/2010 z dne 3. 6. 2010. Zoper sklep se je v roku po svojem pooblaščencu pritožila udeleženka M. M. iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlog za vknjižbo lastninske pravice pri parceli št. 16378 k.o. X. zavrne. Navaja, da je pritožnica s tem, ko je v ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižne referentke trdila, da v sodbi, na podlagi katere se predlaga zemljiškoknjižni vpis, ni potrebnega identifikacijskega znaka, nedvoumno izpodbijala skladnost v skici označene nepremičnine z nepremičnino, katere vpis v zemljiški knjigi se predlaga v tem zemljiškoknjižnem postopku. Še vedno vztraja, da brez identifikacijskega znaka v sodni odločbi, na podlagi katere se predlaga zemljiškoknjižni vpis v tem postopku, ni možno dovoliti predlaganega vpisa. Tega identifikacijskega znaka ne more ugotavljati niti zemljiškoknjižno sodišče v tem zemljiškoknjižnem postopku, ker zakon takšne izjeme ne predvideva. Ker gre za že razsojeno stvar, zemljiška knjiga nima kaj v ponovnem postopku o istem in na podlagi istih listin odločati.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi ne gre za že razsojeno zadevo, saj sedanji vpis lastninske pravice temelji tudi na sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 1529/2004 z dne 15. 5. 2010, medtem ko je prvotni predlog temeljil le na sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 1529/2004 z dne 9. 6. 2005 in odločbi GURS Ljubljana št. 02112-571/2007-2 z dne 17. 10. 2007. Ugovor pritožnice zoper sklep zemljiškoknjižne referentke se v nobenem delu ne dotakne morebitne neskladnosti oziroma neidentičnosti med v sodbi III P 1529/2004 z dne 9. 6. 2005 označenega spornega dela zemljišča parcele št. 163/5 k.o. X. in sedaj obravnavane parcele št. 163/8 iste k.o. Torej sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno ugotovi, da pritožnica niti ni izpodbijala skladnosti med parcelo št. 163/8 k.o. X. in spornega zemljišča v prej citirani sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani. Ni podlage za pritožbeno trditev, da naj bi pritožnica s tem, ko je zatrjevala izostanek identifikacijskega znaka v listini, ki je podlaga za glavni vpis v tem zemljiškoknjižnem postopku, dejansko oporekala identiteti med predhodno citiranimi nepremičninami.

Po prvem odstavku 31. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parc. št., kot je vpisana v zemljiški knjigi (5. točka prvega odstavka 3. člena ZZK-1). V obravnavanem primeru je upoštevati, da je vpis v zemljiško knjigo predlagan na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 1529/2004 z dne 9. 6. 2005 (priloga A 1), odločbe GURS št. 02112-571/2007-2 z dne 17. 10. 2007 (priloga A 2) in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 1529/2004 z dne 14. 5. 2010 (priloga A 3). V odločbi GURS priloga A 2 je identifikacijski znak nepremičnine, katera predmet vpisa je v tem postopku, to je parcela št. 163/8 k.o. X, nedvoumno naveden (glej izrek odločbe) in s tem je izpolnjena zahteva iz prvega odstavka 31. člena v zvezi s 5. točko prvega odstavka 3. člena ZZK-1. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

Zahtevo pritožnice za povrnitev ji stroškov pritožbenega postopka je bilo potrebno zavrniti že iz razloga, ker s pritožbo ni uspela.