Jedro

Za začetek teka zakonskih zamudnih obresti od terjatve, ki jo ima zavarovalnica po 939. členu ZOR, ni odločilno, kdaj je bil zavezanec obveščen o plačilu regresnega zahtevka, saj za takšno stališče ni podlage v citiranem določilu. Zahtevek zavarovanca proti odgovorni osebi je odškodninski, začetek teka zamudnih obresti pri odškodninskih zahtevkih pa ni odvisen od okoliščine, kdaj je povzročitelj škode izvedel za zahtevek oziroma kdaj je bil "izdan račun". Ker zavarovalnica z izplačilom odškodnine vstopi v pravice svojega zavarovanca, je njen položaj enak zavarovančevemu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča .. z dne 15.11.1999, opr. št. I 98/18298, v veljavi v 1.in 3. točki. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 11.050,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.6.2005 do plačila.

Proti sodbi se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka, ki izpodbija le odločitev o obrestnem zahtevku tožeče stranke. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo zakonskih zamudnih obresti šele od 20.6.1998 dalje. Po njenem mnenju v zamudo ni prišla 11.3.1996, saj je bil račun, na podlagi katerega je tožeča stranka vložila izvršilni predlog, izdan 11.6.1998. Pritožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala povračilo za odškodnino, izplačano za škodo, nastalo v škodnem dogodku 26.8.1995 v Ljubljani na križišču Z.. in Poti ... Za odločitev o tožbenem zahtevku je zato treba izhajati iz pravnega pravila, ki ureja prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija). Po 1. odstavku 939. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika preidejo z izplačilom odškodnine iz zavarovanja do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Za začetek teka zakonskih zamudnih obresti od terjatve, ki jo ima zavarovalnica po 939. členu ZOR, ni odločilno, kdaj je bil zavezanec obveščen o plačilu regresnega zahtevka, saj za takšno stališče ni podlage v citiranem določilu.

Zahtevek zavarovanca proti odgovorni osebi je odškodninski, začetek teka zamudnih obresti pri odškodninskih zahtevkih pa ni odvisen od okoliščine, kdaj je povzročitlj škode izvedel za zahtevek oziroma kdaj je bil "izdan račun". Ker zavarovalnica z izplačilom odškodnine (v konkretnem primeru je bilo to 11.3.1993) vstopi v pravice svojega zavarovanca, je njen položaj enak zavarovančevemu. Tožena stranka bi se lahko razbremenila dolžnosti plačati zahtevane zamudne obresti le, če bi dokazala, da je podana upniška zamuda (primerjaj s 325. in 326. členom ZOR).

Ker je tako sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, zagrešilo pa tudi ni nobene po uradni dolžnosti uppoštevne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku).