Jedro

Dejstva, da se pred sodiščem vodi več različnih postopkov, v katerih je stranka vložnik predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi se zavrne.

Obrazložitev

Pri stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v A. je upnica vložila izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine, ki mu je sodišče ugodilo in izdalo ustrezen sklep o izvršbi. Dolžnik B. B. zoper navedeni sklep ni ugovarjal, je pa podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navaja, da je sodišče glede na število postopkov, ki so v teku v zvezi z njim, že "okuženo" in zato ne more neobremenjeno odločati v vsaki posamezni zadevi. Tudi vsi državni organi, od katerih je posredno odvisna korektnost sojenja, so tekom časa do njega zavzeli negativno stališče, kar se odraža v pristranskem odnosu. Zoper njega se sprožajo novi in novi (kazenski) postopki z željo, da bi ga čimbolj diskreditirali, in, da bi ga s samo količino zadev proti njemu prikazali kot storilca.

Okrajno sodišče v A. je predlog predložilo vrhovnemu sodišču in hkrati zavzelo stališče, da predlog ni utemeljen. Pojasnilo je, da je pri sodišču v teku: pet izvršilnih postopkov, v katerih je dolžnik B. B.; trije pravdni postopki, v katerih je stranka; in dva kazenska postopka, ki sta bila združena v enega, v katerem je obdolženec.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.) na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med slednje sodi dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Vendar ta razlog tožnik utemeljuje le z dejstvom, da se pred Okrajnim sodiščem v A. vodi več različnih postopkov, v katerih je sam stranka. Tega dejstva ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga". Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre pri navedbi, "da je sodišče glede na število postopkov zoper njega okuženo, in kot takšno ne more neobremenjeno odločati", za subjektivno oceno tožnika, ki je glede na vsebino predloga prizadet, in sicer zaradi postopanja drugih državnih organov v kazenskih postopkih zoper njega. Tak subjektivni občutek stranke pa ne utemeljuje dvoma v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča oziroma v objektivno nepristranskost celega sodišča. V obravnavani zadevi je predlog še toliko bolj neutemeljen, saj predlagatelj nastopa kot dolžnik v izvršilni zadevi. V obravnavanem primeru gre za izvršbo in uporabo določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl.), pri katerih imajo izhodiščne okoliščine za odločanje predvsem objektivno naravo. Tudi dejstvo, da stranka ne zaupa sodišču, ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti.

Ker se po obrazloženem izkaže, da razlogi, ki bi terjali prenos pristojnosti, niso podani, je bilo treba predlog tožnika zavrniti.