Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Psp 65/2022

ECLI:SI:VDSS:2022:PSP.65.2022 Oddelek za socialne spore

stroški predsodnega postopka sprememba sodbe
Višje delovno in socialno sodišče
11. maj 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Center za socialno delo je z odločbo z dne 16. 6. 2020, to je potem, ko mu je tožnik dne 29. 5. 2020 poslal obvestilo o nakazilu invalidske pokojnine, na novo odločil o posamezni pravici. V obrazložitvi citirane prvostopne odločbe z dne 16. 6. 2020 je jasno navedeno, da je tožnik na pristojni Center za socialno delo sporočil spremembo vrste periodičnih dohodkov in ni mogoče zaključiti drugače, torej, da je tožnik s sporočilom uveljavljal določene pravice.

Ker je šlo v obravnavanem primeru za dejanski stan iz drugega in tretjega odstavka 42. člena ZUPJS in je Center za socialno delo o posameznih pravicah na novo odločil z odločbo z dne 16. 6. 2020 skladno s četrtim odstavkom citirane določbe 42. člena ZUPJS oziroma je bil tožnik s pritožbo vloženo zoper citirano prvostopno odločbo uspešen, je skladno z drugim odstavkom 113. člena v zvezi z 118. členom ZUP upravičen do povračila stroškov pravnega zastopanja v višini 186,66 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Odpravi se odločba tožene stranke št. ... z dne 14. 10. 2020 v osmem odstavku izreka in se toženi stranki naloži, da tožeči stranki povrne stroške predsodnega pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR in stroške sodnega postopka v višini 317,32 EUR, v roku 8 dni po prejemu te sodbe."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v višini 186,66 EUR, v roku 8 dni po prejemu te sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 14. 10. 2020 v osmem odstavku izreka in da se tožencu naloži, da tožniku povrne stroške predsodnega pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR. Obenem je sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno opredelilo sporno dejansko in pravno dilemo, katere jedro je tvorilo vprašanje, ali je tožena stranka odločbo na prvi stopnji z dne 16. 6. 2020 izdala na predlog oziroma na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisna uporaba drugega odstavka 113. člena ZUP. Med strankama ni bilo sporno, da je tožnik pri pristojnem Centru za socialno delo javil spremembo periodičnega dohodka. Tožnikovo postopkovno ravnanje je predstavljalo elektronsko sporočilo z dne 29. 5. 2020. Spremembo podatkov o dohodkih je zakonska dolžnost upravičenca, ki prejema javna sredstva na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zmotna je presoja prvostopenjskega sodišča, da je takšno tožnikovo sporočilo šteti kot predlog stranke za ponovno odločitev o pravicah iz javnih sredstev. Vztraja, da je šlo pri izdaji odločbe Centra za socialno delo z dne 16. 6. 2020 za odločanje upravnega organa po uradni dolžnosti. Takšnemu zaključku govori v prid zlasti dejstvo, da tožnik s tem, ko je v skladu s svojo zakonsko dolžnostjo sporočil spremembo dohodkov, ni podal nobene zahteve po spremembi, odpravi ali razveljavitvi predhodne odločbe z dne 5. 3. 2020, ampak je le uresničeval svojo zakonsko obveznost sporočiti vsako spremembo podatkov, ki lahko vpliva na pravice iz javnih sredstev. Če tožnik ne bi sporočil spremembe dohodkov, bi te podatke Center za socialno delo A. pridobil sam in bi izdal povsem enako odločbo. Center za socialno delo ima v primeru spremembe dohodkov pravico za nazaj poseči v dokončno in pravnomočno upravno odločbo, ki se nanaša na pravice do in iz javnih sredstev. To lahko stori bodisi na podlagi informacij, ki jih dobi neposredno od upravičencev ali pa te podatke pridobi sam. V konkretnem primeru jih je prejel od stranke – tožnika. Vendar pa je v nadaljevanju tožena stranka pri upravnem odločanju na prvi stopnji povsem neodvisno od vira sprememb podatkov, odločala o posegih v dokončno urejeno upravno stvar. Pri tem gre po prepričanju tožnika nedvomno za odločanje po uradni dolžnosti, saj bi upravni organ povsem enako odločbo izdal tudi, če bi podatke pridobil sam. Bistveno za razlikovanje med postopkom, ki je začet na zahtevo stranke, ali postopkom, začetim po uradni dolžnosti je, ali stranka z zahtevo oziroma vlogo zahteva priznanje kakšne svoje pravice ali pravne koristi, ali pa gre le za komunikacijo med upravičencem in upravnim organom, ki sledi zakonskim obveznostim stranke, kot je bilo v danem primeru. Bistveno je torej, da odločba Centra za socialno delo A. z dne 16. 6. 2020 ni bila izdana zato, ker je tožnik sporočil spremembo dohodkov, ampak zato, ker je prišlo do spremembe dohodkov, torej ne glede na to, na kakšen način je Center za socialno delo A. za to spremembo izvedel. Glede na zgornja razlogovanja tožnik vztraja, da je šlo pri izdaji odločbe Centra za socialno delo z dne 16. 6. 2020 za odločanje v upravni stvari po uradni dolžnosti s posegom v pravice tožnika v obliki razveljavitve odločbe z dne 5. 3. 2020. Zaradi navedenega je v konkretnem primeru podan zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 113. člena ZUP, kar ima za posledico, da gredo stroški postopka v breme organa. Glede na to, da je bila prvostopenjska upravna odločba odpravljena, se nedvomno izkaže, da je bila tožnikova pritožba zoper njo utemeljena in potrebna. Prvostopenjsko sodišče je iz materialno pravno zmotnih razlogov nepravilno zaključilo, da je bilo v okoliščinah konkretnega primera tožnikovo sporočilo spremembe periodičnih podatkov šteti kot zahtevo stranke za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, kar je imelo za posledico, da je izdalo nepravilno in nezakonito sodbo, s katero je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo.

5. V tej zadevi gre za spor o stroških predsodnega pritožbenega postopka v zvezi z izpodbojno tožbo vloženo zoper osmi odstavek dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 14. 10. 2020. Sporno je ali je tožnik upravičen do povračila stroškov pravnega zastopanja predsodnega pritožbenega postopka.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik 29. 5. 2020 po elektronski pošti Centru za socialno delo A. poslal obvestilo o nakazilu invalidske pokojnine za maj 2020. Center za socialno delo A. je z odločbo z dne 16. 6. 2020 odločil, da se odločba Centra za socialno delo A. z dne 5. 3. 2020 razveljavi 1. 6. 2020, da tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči, plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, da je upravičen do varstvenega dodatka v višini 67,80 EUR mesečno od 1. 6. 2020 do 31. 12. 2020 ter da je dolžan neupravičeno prejeta javna sredstva za junij 2020 v višini 182,26 EUR v roku 60 dni vrniti na račun toženca. Ker se tožnik z odločbo Centra za socialno delo z dne 16. 6. 2020 ni strinjal, je zoper njo vložil pritožbo. Toženec je z odločbo z dne 14. 10. 2020 odločil, da je tožnikova pritožba utemeljena in da se odločba Centra za socialno delo z dne 16. 6. 2020 odpravi, odločba Centra za socialno delo A. z dne 5. 3. 2020 pa razveljavi s 1. 6. 2020 in da je tožnik za obdobje od 1. 6. 2020 do 31. 8. 2020 upravičen do denarne socialne pomoči v znesku 55,47 EUR mesečno, do varstvenega dodatka v višini 189,02 EUR mesečno, do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ter da v tem postopku ni bilo stroškov (osmi odstavek).

7. V obravnavanem primeru je po stališču pritožbenega sodišča tožnik s sporočilom o spremembi periodičnih dohodkov izpolnjeval svojo zakonsko obveznost določeno v 42. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS). Po tej določbi morajo biti pogoji za pridobitev pravic po tem zakonu izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev. Upravičenec do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitve plačila socialno varstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika mora Centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Center za socialno delo v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena na novo odloči o posamezni pravici.

8. V obravnavanem primeru je Center za socialno delo to tudi storil in z odločbo z dne 16. 6. 2020, to je potem, ko mu je tožnik dne 29. 5. 2020 poslal obvestilo o nakazilu invalidske pokojnine, na novo odločil o posamezni pravici. V obrazložitvi citirane prvostopne odločbe z dne 16. 6. 2020 je jasno navedeno, da je tožnik na pristojni Center za socialno delo sporočil spremembo vrste periodičnih dohodkov in ni mogoče zaključiti drugače, torej, da je tožnik s sporočilom uveljavljal določene pravice.

9. Enako bi bil Center za socialno delo dolžan postopati tudi v primeru, če tožnik ne bi sporočil sprememb. Skladno z 42. členom ZUPJS je namreč dolžan ves čas trajanja pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti spremljati, ali so nastopile spremembe iz drugega oziroma tretjega odstavka prejšnjega člena, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice, ker upravičenec do pravice iz javnih sredstev ni več upravičen ali je upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje, in začeti postopek po uradni dolžnosti.

10. V obravnavanem primeru je tožnik zoper prvostopno odločbo z dne 16. 6. 2020 vložil pritožbo, ker se z njo ni strinjal in je bil z njo uspešen oziroma se je postopek na drugi stopnji za tožnika končal ugodno.

11. V zadevi ni sporno, da je tožnik v pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa z dne 16. 6. 2020 zahteval povrnitev stroškov pritožbenega postopka in sicer stroške za pravno zastopanje. Stroški za pravno zastopanje sodijo med stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP). Po drugem odstavku 113. člena ZUP gredo stroški v breme organa tedaj, če se je postopek začel po uradni dolžnosti in se je za stranko končal ugodno. To pa velja tudi v primeru, kadar o stroških postopka odloča drugostopni organ skladno s 118. členom ZUP.

12. Ker je šlo v obravnavanem primeru za dejanski stan iz drugega in tretjega odstavka 42. člena ZUPJS in je Center za socialno delo ob posameznih pravicah na novo odločil z odločbo z dne 16. 6. 2020, skladno s četrtim odstavkom citirane določbe 42. člena ZUPJS oziroma je bil tožnik s pritožbo vloženo zoper citirano prvostopno odločbo uspešen, je skladno z drugim odstavkom 113. člena v zvezi z 118. členom ZUP tožnik po presoji pritožbenega sodišča upravičen do povračila stroškov pravnega zastopanja v višini 186,66 EUR, zaradi česar je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka. Ker je tožnik v postopku uspel, je pritožbeno sodišče skladno z določbo 154. člena ZPP tožniku priznalo še priglašene stroške postopka v višini 317,32 EUR. Stroški postopka v takšni višini predstavljajo 200 točk za tožbo in 225 točk za pripravljalno vlogo oziroma 425 točk ter 2 % materialnih stroškov v višini 8,50 točke, skupaj 433,50 točke. Pri vrednosti točke 0,60 EUR to znaša 260,10 EUR in še 22 % DDV od tega zneska 57,22 EUR, to je skupaj 317,32 EUR.

13. Ker je tožnik s pritožbo uspel je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP tožniku priznalo še stroške pritožbe v višini 186,66 EUR. Stroški pritožbe v takšnem znesku predstavljajo 250 točk za pritožbo in 2 % materialnih stroškov v višini 5 točk, kar pri vrednosti točke 0,60 EUR znaša 153,00 EUR. Skupaj z 22 % DDV od tega zneska v višini 33,66 EUR znašajo tako stroški pritožbe 186,66 EUR, ki jih je dolžna plačati tožena stranka tožeči stranki, v roku 8 dni po prejemu te sodbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia