Jedro

Vsak starš se mora namreč za svojega otroka truditi in ga preživljati, tega pa obdolženi ni storil, njegov izgovor, da je imel druge stroške in je moral plačevati obrok kredita, pa ga nikakor ne odvezujejo plačila preživnine, ki mora biti na prvem mestu.

Izrek

I. Pritožba obdolženega P. K. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženega se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega P. K. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neplačevanje preživnine po prvem odstavku 194. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po členu 57 KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, s katero mu je določilo kazen 5 mesecev zapora, s preizkusno dobo 2 let ter posebni pogoj, da je dolžan po pravnomočnosti sodbe v roku 18 mesecev zakoniti zastopnici mld. oškodovanca, T. O., povrniti premoženjsko pravni zahtevek v višini 2.625,00 EUR, sicer se bo pogojna obsodba preklicala in z njo določena kazen zapora izrekla. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče prve stopnje obdolženemu naložilo tudi plačilo premoženjsko pravnega zahtevka v višini 2.625,00 EUR, ki ga je dolžan plačati zakoniti zastopnici mld. oškodovanca T. O. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je sodišče prve stopnje obdolženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper takšno sodbo se je z laično pritožbo pritožil obdolženi, iz katere izhaja, da se smiselno pritožuje zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja brez končnega predloga pritožbenemu sodišču, iz pritožbe pa je razbrati, da se zavzema za oprostilno sodbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zagovor obdolženega in izvedene dokaze je pravilno ocenilo ter na tej podlagi obdolženega utemeljeno spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja. Takšno svojo odločitev je v napadeni sodbi tudi tehtno obrazložilo. Zato pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje ter le še glede na pritožbene navedbe obdolženca dodaja:

5. Bistvo pritožbe je v navedbi, da še ni urejeno očetovstvo za mld. R. O., in da bi bilo potrebno z odvzemom DNK vzorcev ugotoviti očetovstvo ter, da je obravnavani postopek stekel prav v času, ko je prišlo do splošne finančne krize, in ko je izgubil delo, zaradi česar se je vdal alkoholu in mamilom, za kar se sedaj tudi zdravi.

6. Takšnim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Sodišče prve stopnje je na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 439/2013 z dne 24. 10. 2014 brez dvoma ugotovilo, da je obdolženi oče mld. otroka R. O., in da je dolžan za njega plačevati preživnino v višini 125,00 EUR od 16. 5. 2013 dalje. Tako se pritožbene navedbe obdolženega, da ni oče mld. R. O. pokažejo kot neutemeljene, zato sodišče prve stopnje zagovoru obdolženega v tej smeri ni sledilo. Ker je obdolženi že tekom pravdnega postopka imel možnost oprave analize DNK, pa je ni izkoristil, so pritožbene navedbe obdolženega v tej smeri neutemeljene, očetovstvo obdolženega pa potrjuje zgoraj navedena sodna odločba, s katero je bil obdolženi seznanjen. Tako mu je bilo znano, da mora od 16. 5. 2013 dalje na transakcijski račun otrokove matere plačevati 125,00 EUR, kar pa vse do 31. 1. 2015, ni plačeval, oziroma ni niti delno plačeval, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje pa je glede na zbrane dokaze pravilno ugotovilo, da je obdolženi glede na to, da je bil v obravnavanem časovnem obdobju zaposlen v podjetju, kateri edini družbenik je bil in katero je plačevalo mesečni obrok za leasing v višini 700,00 EUR, kot je povedal obdolženi sam, prav tako pa je delal, kot je to povedala M. M., iz informativnega izračuna dohodnine za leto 2013 in 2014 pa tudi izhaja, da je s svojim delom nekaj zaslužil, pravilno zaključilo, da je obdolženi sredstva imel, pa za preživnino mld. R. O. ni plačal ničesar. Obdolženi se je sicer zagovarjal, da je bil odvisnik od alkohola in mamil, in sicer kokaina, za kar potrebuješ znatna denarna sredstva, kot je to pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Torej je zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženi v kritičnem času razpolagal z določenimi finančnimi sredstvi, tako da bi preživnino za mld. R. O. lahko plačeval, saj ga je po zakonu dolžan preživljati, pa tega ni storil, s čimer je izpolnil vse zakonske znake očitanega mu kaznivega dejanja. Vsak starš se mora namreč za svojega otroka truditi in ga preživljati, tega pa obdolženi ni storil, njegov izgovor, da je imel druge stroške in je moral plačevati obrok kredita, pa ga nikakor ne odvezujejo plačila preživnine, ki mora biti na prvem mestu. Tako je izvedeni dokazni postopek pokazal, da je obdolženi plačevanje preživnine ignoriral, ignorira pa tudi svojega otroka, s katerim ni želel imeti stikov, kot je to sam povedal, saj trdi, da ni njegov oče, kar pa ovrže pravnomočna sodba, kot že navedeno. Sicer pa je že sodišče prve stopnje zagovor obdolženca pravilno ocenilo, zato obdolženi, ki se na ta zagovor sklicuje v pritožbi, ne more biti uspešen. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje obdolženca utemeljeno spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja, pravilno je ugotovilo tudi njegovo krivdo, in sicer direktni naklep, kar vse je v napadeni sodbi tudi tehtno obrazložilo. Zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v preostalem v celoti sklicuje na pravilne razloge napadene sodbe.

7. Ker obdolženi niti v preostalem v pritožbi ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo prvostopni obsodilni izrek, je pritožbeno sodišče o njegovi pritožbi odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

8. Glede na pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče skladno z določilom člena 386 ZKP napadeno sodbo preizkusilo tudi v njeni odločbi o kazenski sankciji. Ta preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi ocenilo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto in višino kazenske sankcije ter obdolžencu izreklo zgolj sankcijo opozorilne narave s posebnim pogojem. Tudi po oceni pritožbenega sodišča bo izrečena pogojna obsodba s posebnim pogojem tako vplivala na obdolženca, da ta v bodoče ne bo ponavljal tovrstnih kaznivih dejanj.

9. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe skladno z določilom člena 383/I ZKP ni ugotovilo kršitev, je pritožbo obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse (člen 95/IV v zvezi s členom 98/I ZKP).