Jedro

Skupno premoženje zakoncev obsega skup stvarnih pravic na nedoločenih deležih neke stvari in terjatev. Kar je bilo porabljeno za stroške skupnega življenja, zato ne sodi v pojem skupnega premoženja.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da skupno premoženje pravdnih strank obsega kamion - betonski mešalec, kamion Mercedes, osebni avto BMW, stanovanjsko opremo v stanovanju, razen spalnice, ter zemljišče parc.št. ..., vl.št. .... Solastninska deleža pravdnih strank je določilo v razmerju 2/3 : 1/3 v korist tožene stranke, razen na stanovanjski opremi, kjer je določilo enaka deleža. Poleg tega je toženi stranki naložilo izplačilo vrednosti tožničinega solastninskega deleža na že prodanih dveh montažnih hišah v znesku 111.678,20 SIT z zamudnimi obrestmi od 25.4.1990 in že prodanem avtomobilu Zastava 101 GTL v znesku 11.988,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 5.2.1990. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo glede ugotovitve, da obsega skupno premoženje pravdnih strank tudi kamion Mercedes, potem ko je deloma ugodilo pritožbi tožene stranke. Sicer je pritožbi tožeče in tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava tožena stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Sodiščema očita, da sta s sodbo odločali o premoženju, ki je bilo last toženca že pred sklenitvijo zakonske zveze. Po mnenju revidenta je to razvidno iz odgovora na tožbo in pripravljalnih spisov. Sodišči sta nadalje zmotno uporabili materialno pravo tudi zato, ker nista upoštevali porabljenega premoženja v času trajanja zakonske zveze. Upoštevati bi morali stroške skupnega življenja, ki bremenijo skupno premoženje. Sodiščema nadalje očita protispisnost, ker po revidentovem mnenju iz posameznih dokumetov jasno izhaja, da je šla odprodaja npr. enega avtomobila ali hiše za nakup novega avtomobila oz. nove hiše. Tako prodano kot novo kupljeno vozilo oz. hiša pa ne moreta biti skupno premoženje. Skupno premoženje je lahko le razlika dosežena pri preprodajah.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Glede zatrjevane protispisnosti je revidentu potrebno pojasniti, da zgolj pavšalnega navajanja, češ da iz posameznih dokumetov izhaja, da je bila kupnina za prodani avto oz. hišo porabljena za nakup novega avtomobila oz. hiše, po presoji revizijskega sodišča ni moč obravnavati kot uveljavljanje absolutno bistvene kršitve določb ZPP iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP. To določilo terja namreč konkretno opredelitev nasprotovanja med razlogi sodbe o vsebini listin in temi listinami samimi.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi pritožbeno sodišče izhaja, da sta pravdni stranki med zakonsko zvezo pridobili vse premoženje, ki je našteto v pravnomočnem delu 1. tč. sodbe sodišča prve stopnje. Drugačnih revizijskih trditev, češ da je bilo to premoženje pridobljeno že pred sklenitvijo zakonske zveze, v revizijskem postopku ni moč preizkušati, ker pomenijo izpodbijanje pravkar zapisane dejanske ugotovitve. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja pa ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Ob tem ni odveč poudariti, da je sodišče toženčevo premoženje, ki ga je imel ob sklenitvi zakonske zveze, upoštevalo v prid tožencu pri presoji velikosti deležev na skupnem premoženju (5. stran sodbe sodišča prve stopnje). Glede razlage pojma skupnega premoženja (2. odst. 51. čl. ZZZDR) pa je potrebno pojasniti, da ta pojem pomeni skup stvarnih pravic na nedoločenih deležih neke stvari in terjatev. Kar je bilo porabljeno za stroške skupnega življenja, zato ne sodi v pojem skupnega premoženja. Sodišči tedaj nista zmotno uporabili materialnega prava, ko v konkretnem primeru nista pri presoji obsega skupnega premoženja ugotavljali stroškov skupnega življenja. Temu je potrebno dodati, da revident sicer pravilno sklepa, da tako prodana hiša kot tudi hiša, ki je bila nato kupljena s kupnino prodane hiše, ne sodita v skupno premoženje. Enako velja za prodani in nato kupljeni avtomobil. Toda, sicer materialnopravno pravilne revizijske trditve nimajo opore v ugotovljenem dejanskem stanju. Glede presoje sodišč o toženčevem deležu na skupnem premoženju pravdnih strank pa revizijsko sodišče nima pomislekov (2. odst. 59. čl. ZZZDR).

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (393.čl.ZPP).