Jedro

V zapuščinskem postopku sodišče odloča o tem, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Zahtevki, ki se tičejo zapustnikovega premoženja, a niso dednopravne narave, praviloma niso in ne morejo biti predmet zapuščinskega postopka. Tudi o izločitvi določenega premoženja iz zapuščine lahko zapuščinsko sodišče praviloma odloča zgolj v zakonsko predvidenih primerih (izločitev v korist potomcev, izročitev gospodinjskih predmetov ipd., primerjaj 32. in 33. člen ZD).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se več nepremičnin v katastrskih občinah X in Y izloči iz zapuščine po pokojnem A. A. in prisodi v last in posest B. A. ter D. D., vsakemu do 1/2, kar naj zemljiška knjiga po pravnomočnosti sklepa vpiše po uradni dolžnosti. Tako je odločilo na predlog D. D., ko je ugotovilo, da je A. A. dne 7. 9. 2000 sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju (v nadaljevanju Pogodba), s katero je B. A. in D. D. prepustil svoje premoženje, sestoječe iz točno določenih nepremičnin, pa tudi vse morebiti pozneje najdene nepremičnine.

2. Zoper sklep se pritožuje eden od dedičev po pokojnem A. A., C. A., zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Med drugim navaja, da predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne morejo biti nepremičnine, ki so pomotoma izpuščene ali kasneje najdene in niso točno določene v pogodbi. Predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju je lahko zgolj premoženje, ki pripada preživljancu v času sklenitve pogodbe.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor D. D. ter preostalim dedičem po pokojnem A. A., vendar nihče ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava v zvezi s tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo (primerjaj 212. člen Zakona o dedovanju1); v tem primeru torej spornega vprašanja zapuščinsko sodišče ne more rešiti samo. V zapuščinskem postopku sodišče odloča o tem, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere _pravice iz zapuščine_ [poudarilo pritožbeno sodišče] gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.2 Zahtevki, ki se tičejo zapustnikovega premoženja, a niso dednopravne narave, praviloma niso in ne morejo biti predmet zapuščinskega postopka. Tudi o izločitvi določenega premoženja iz zapuščine lahko zapuščinsko sodišče praviloma odloča zgolj v zakonsko predvidenih primerih (izločitev v korist potomcev, izročitev gospodinjskih predmetov ipd., primerjaj 32. in 33. člen ZD). Ni jasno, ali je pobudnica izdaje izpodbijanega sklepa D. D. sploh dedinja po pokojnem A. A. Glede na podatke spisa se nakazuje, da ni in da svojo lastninsko pravico na spornih parcelah utemeljuje na pogodbeni podlagi. V slednjem primeru pa zapuščinsko sodišče ne sme prekiniti zapuščinskega postopka (in še manj odločiti o domnevni pravici tretje osebe, kot je storilo z izpodbijanim sklepom3), temveč mora glede premoženja, ki po zemljiškoknjižnih podatkih pripada zapustniku, izpeljati zapuščinski postopek, tretje osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi.4

6. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku5 v zvezi s 163. členom ZD izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje naj najprej ugotovi, ali je D. D. dedinja po pokojnem A. A. ali ne, saj je od tega odvisno, ali gre za spor med dediči o obsegu zapuščine ali pa gre za to, da tretja oseba, ki ni stranka zapuščinskega postopka (primerjaj 175. člen ZD), uveljavlja zahtevke v zvezi s predmetom zapuščine.

1 Uradni list SRS, št. 15/76 in nadaljnji, v nadaljevanju ZD. 2 Primerjaj sklep VSL II Cp 656/2017 in številne druge odločbe. 3 Pritožbeno sodišče pripominja, da le v primeru, če bi vsi potencialni dediči po pokojnem A. A. soglašali, da sporne nepremičnine niso del zapuščine, temveč so bile predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne bi bilo v nasprotju z zakonom in splošnimi načeli civilnega prava (načeli mirnega reševanja sporov ter ekonomičnosti in pospešitve postopka), če bi tudi zapuščinsko sodišče v okviru zapuščinskega postopka izdalo sklep, kot je izpodbijani. V konkretnem primeru pa potencialni dediči niso imeli niti možnosti, da bi se izjavili o vlogi D. D. 4 Primerjaj npr. odločbe VSC I Cp 311/2019, VSL II Cp 596/2005, II Cp 1620/2005, I Cp 899/2013. 5 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.