Jedro

Glede na jasnost zapisa zakonske določbe in siceršnji namen ZVEtL-1 kot interventnega zakona za ureditev neurejenih etažnih lastninskih razmerij, je sodišče prve stopnje pravilno razlagalo določbo 3. točke tretjega odstavka 17. člena ZVEtL-1, da glede na ugotovljeno stanje zemljiškoknjižnih vpisov, ko so v zemljiški knjigi pri sicer vpisani stavbi v etažni lastnini, vpisani tudi vsi posamezni in skupni deli, pri posameznih delih pa tudi etažna lastnina etažnih lastnikov ter idealni deleži le-teh kot solastnikov na skupnih delih stavb, ne gre za nedokončano etažno lastnino.

S pravnomočnim sklepom istega sodišča N 17/2014 bilo pravno razmerje vzpostavitve etažne lastnine na predmetni večstanovanjski stavbi že urejeno (objektivne meje pravnomočnosti) in da glede na ugotovitev o možnosti sodelovanja predlagateljev v njem, glede na določila 28. člena ZVEtL-1 ta sklep učinkuje tudi v razmerju do predlagateljev2 (subjektivne meje pravnomočnosti). Zato pa ponovno odločanje o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL-1 v nepravdnem postopku ni dopustno.

Izrek

Pritožbi predlagateljev se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev z dne 21. 10. 2022 za vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjski stavbi na naslovu ..., vpisani v zemljiški knjigi pod ID znakom stavba ... -... .

2. Predlagatelja sta v pritožbah uveljavljala vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in predlagala, da se njunima pritožbama ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V pritožbah sta navajala, da sodišče prve stopnje predloga predlagateljev ni vročalo nasprotnemu udeležencu, to je Skupnosti etažnih lastnikov (ki jo zastopa upravnik), zato je bistveno kršilo 4. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), saj je to vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj ni res, da je za stavbo urejena etažna lastnina in da se dejansko stanje sklada s stanjem v katastru in zemljiški knjigi. Pravno zmotna je odločitev sodišča prve stopnje, ko je predlog zavrnilo, ker da ni podlage za postopanje po ZVEtL-1, ker da je etažna lastnina že vzpostavljena, sodni postopek po tem zakonu pa ni namenjen korekturi izmer ali evidentiranju vrste rabe prostorov posameznih delov, ki so v katastru stavb že vpisani. Sodišče prve stopnje je spregledalo bistveno, da je že opravljen postopek po ZVEtL bil pomanjkljiv, ker je sodišče v njem na podlagi elaborata, ki ga je izdelal geodetski strokovnjak in v katerem ni bilo ugotovljeno, da so pralnice v vsakem nadstropju stavbe del posameznih stanovanj in ne del skupnih prostorov, torej na podlagi nepravilnega elaborata, opravilo postopek, v katerem elaborat ni bil ustrezna pravna podlaga. Sicer pa v tem postopku predlagatelja tudi nista bila stranki postopka. Bistvo problema je v tem, da splošni skupni deli v stavbi niso prav evidentirani, posledično pa niso pravilni solastni deleži na splošnih skupnih delih. Predlagatelja sta predlog vložila zato, da se splošni skupni deli v stavbi pravilno evidentirajo in ne gre za korekcijo izmer stanovanj predlagateljev. Ta sta predlog vložila zato, da bi se rešil problem za celo stavbo, ne le za njuni stanovanji. Postopek po ZVEtL-1 je namenjen temu, da se odpravijo anomalije prejšnje ureditve in prejšnjega odnosa do vknjižbe v zemljiški knjigi. V prejšnjem postopku po ZVEtL te anomalije niso bile odpravljene, zato etažna lastnina ni dokončana. Sodišče prve stopnje je zato tretji odstavek 17. člena ZVEtL-1 preozko razlagalo. Ob pravilni razlagi bi moralo šteti, da etažna lastnina ni dokončana ne le v primeru, ko idealni deleži solastnine niso vpisani, ampak tudi takrat, ko so ti vpisani v zemljiški knjigi narobe, to pa zato, ker so splošni skupni deli evidentirani tako, da je njihova površina prevelika, posledično pa so neustrezni idealni solastniški deleži na njih. Nepravdni postopek po ZVEtL-1 omogoča hitrejšo odpravo neskladij v korist vseh etažnih lastnikov kot pravdni postopek, katerega bi morala sprožiti predlagatelja.

3. Upravnik, kot zatrjevani zakoniti zastopnik Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe ..., kateremu je sodišče prve stopnje vročilo pritožbo predlagateljev, je nanjo odgovoril, da sicer ni prejel izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, vendar pa je poudaril, da je v pravnomočno že zaključenem postopku vzpostavitev etažne lastnine sodišče, skladno z 21. členom ZVEtL, o postopku obvestilo vse osebe, tudi zemljiškoknjižne imetnike lastninskih pravic. Enako je storil tudi upravnik. Kolikor je njemu znano so vsi etažni lastniki, ki so menili, da je zemljiškoknjižno stanje njihovih nepremičnin neusklajeno, prijavili udeležbo v tem postopku, v njem pa tudi uredili situacijo. Ni mu znano zakaj tega nista storila tudi predlagatelja. Sicer upravnik ne nasprotuje ureditvi situacije predlagateljev, če so za to izpolnjeni pogoji, vendar naj stroške tega postopka nosita predlagatelja.

4. Predlagatelja sta glede na takšen odgovor na pritožbo po preteku 30-dnevnega pritožbenega roka (ta je potekel 20. 3. 2023) 23. 6. 2023 vložila še dopolnitev pritožbe. V tej sta navajala, da je iz odgovora na pritožbo razvidno, da upravnik kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov, ne nasprotuje predlogu predlagateljev ter je tako očitno v interesu tudi ostalih etažnih lastnikov, da je etažna lastnina urejena. Sicer pa sta predlagatelja pripravljena nositi vse stroške predmetnega postopka.1

5. Glede na to, da je sodišče prve stopnje predlog predlagateljev zavrnilo ne da bi tega vročalo nasprotnemu udeležencu, izpodbijani sklep pa predstavlja tako imenovani enostranski sklep, vročitev katerega nasprotni stranki ni bila potrebna, ni bila potrebna tudi ne vročitev pritožbe predlagateljev nasprotnemu udeležencu (274., 330/2 člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Glede na pravilnost odločitve, da niso podani pogoji za predlagano opravo in izvedbo predlaganega postopka po ZVEtL-1, zgolj v tem postopku pa ima na podlagi zakonskega pooblastila iz drugega odstavka 4. člena ZVEtL-1 upravnik položaj zakonitega zastopnika skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov, upravnik sicer tudi ni zakoniti zastopnik Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu ... Zato pritožbeno sodišče njegovega odgovora na pritožbo ni upoštevalo.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Sodišče prve stopnje je predlog predlagateljev za vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjski stavbi z naslovom ..., zavrnilo, ker je zaključilo, da glede na določila 17. člena ZVEtL-1, ki opredeljujejo pogoje za začetek in izvedbo postopka za vzpostavitev etažne lastnine po nepravdnem sodišču, ti pogoji niso izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je ob tem v točki 6 obrazložitve v celoti povzelo vsebino določil 17. člena ZVEtL-1, v točki 7 obrazložitve pa pojasnilo in izpostavilo zahtevano kumulativno izpolnjenost opredeljenih zakonskih pogojev. Na podlagi navedb predlagateljev v predlogu ter s preveritvijo le-teh z vpogledom v spis N 17/2014 istega sodišča ter v zemljiškoknjižne in katastrske evidence, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil postopek za vzpostavitev etažne lastnine za večstanovanjsko stavbo ... po določilih ZVEtL že izveden in pravnomočno zaključen pred istim sodiščem pod opr. št. N 17/2014 ter na podlagi v tem postopku izdanega pravnomočnega sklepa z dne 27. 10. 2016 bila v zemljiški knjigi (pred tem pa tudi v katastru stavb) vpisana: stavba ... - ... kot stavba v etažni lastnini; vsi posamezni deli te stavbe (136 stanovanjskih in nestanovanjskih delov) in splošni skupni deli stavbe (ki so kot deli v skupni rabi vpisani tudi v katastru stavb); pri vseh posameznih delih stavbe vpisani tudi njihovi etažni lastniki; v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe pa so na splošnih skupnih delih stavbe vpisani tudi solastniški idealni deleži. Sodišče prve stopnje pa je tudi ugotovilo, da so bili predlagatelja in pravna prednica prvega predlagatelja v postopku N 17/2014 z obvestili, ki so jih prejeli dne 10. 7. 2014, seznanjeni s tem postopkom in poučeni o možnosti sodelovanja v njem, pa udeležbe niso prijavili in zahtevkov, kot je opredeljen v konkretnem predlogu, tudi niso podali.

8. Na podlagi takšnih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožnika v pritožbi konkretizirano sploh ne izpodbijata in povzetih določb 17. člena ZVEtL-1 (ki jih pritožbeno sodišče ponovno ne povzema), pa izhaja pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neizpolnjenosti pogojev za začetek in ponovno izvedbo predlaganega postopka po ZVEtL-1. Ob jasnem zapisu opredelitve nedokončane etažne lastnine v določbi 3. točke tretjega odstavka 17. člena ZVEtL-1 (ki kot nedokončano etažno lastnino opredeljuje stanje, če je stavba že vpisana v zemljiški knjigi, vendar pa v zemljiški knjigi niso vpisani vsi posamezni in skupni deli stavbe ali niso vpisani idealni deleži solastnine na skupnih delih stavbe), je glede na ugotovljene vpise v zemljiški knjigi pravilno zaključilo, da niti pogoj iz te točke, niti iz prvega odstavka 17. člena ZVEtL-1 ni izpolnjen. Glede na jasnost zapisa zakonske določbe in siceršnji namen ZVEtL-1 (kot tudi pred tem veljavnega ZVEtL) kot interventnega zakona za ureditev neurejenih etažnih lastninskih razmerij, je sodišče prve stopnje pravilno razlagalo določbo 3. točke tretjega odstavka 17. člena ZVEtL-1, da glede na ugotovljeno stanje zemljiškoknjižnih vpisov, ko so v zemljiški knjigi pri sicer vpisani stavbi v etažni lastnini, vpisani tudi vsi posamezni in skupni deli, pri posameznih delih pa tudi etažna lastnina etažnih lastnikov ter idealni deleži le-teh kot solastnikov na skupnih delih stavb, ne gre za nedokončano etažno lastnino. Sicer pa pravilnost zaključka sodišča prve stopnje o neizpolnjenosti pogojev za začetek in za ponovno izvedbo predlaganega postopka potrjuje tudi dejstvo, da je s pravnomočnim sklepom istega sodišča N 17/2014 bilo pravno razmerje vzpostavitve etažne lastnine na predmetni večstanovanjski stavbi že urejeno (objektivne meje pravnomočnosti) in da glede na ugotovitev o možnosti sodelovanja predlagateljev v njem, glede na določila 28. člena ZVEtL-1 ta sklep učinkuje tudi v razmerju do predlagateljev2 (subjektivne meje pravnomočnosti). Zato pa ponovno odločanje o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL-1 v nepravdnem postopku ni dopustno. Glede na specialno ureditev ZVEtL-1 pa je to možno v pravdi oziroma v drugih postopkih. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZVEtL-1 namreč po vzpostavitvi etažne lastnine v (nepravdnem) postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1, lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer pa odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju. Pritožbeni očitki pritožnikov o materialnopravni zmotnosti razlage 3. točke tretjega odstavka 17. člena ZVEtL-1 in zavrnitve njunega predloga se tako izkažejo kot neutemeljeni.

9. Na izpolnjenost procesnih predpostavk za vodenje postopka pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka. Ugotovitev nepodanosti le-teh pa mu nalaga zavrnitev oziroma zavrženje predloga. Zato pa dejstvo, da je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev sprejelo, ne da bi pred tem predlog predlagateljev vročalo v izjavo nasprotnemu udeležencu, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe. Sicer pa lahko kršitev pravice do izjave kot procesno kršitev uveljavlja le tisti, v katerega pravico je bilo poseženo. Pritožbeni očitki o podanosti kršitve po 5. členu ZNP-1 so tako neutemeljeni.

10. Zaradi neutemeljnosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljev zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Glede na takšne trditve je bil pred pritožbenim sodiščem sicer izveden mediacijski postopek, ki pa ni bil uspešno zaključen. 2 Primerjaj odločbo VS RS II Ips 117/2019 - točka 16 obrazložitve.