Jedro

Obveznost lastnika stanovanja, da stanovanje proda bivšemu imetniku stanovanjske pravice temelji na zakonu (1. odst. 117. čl. SZ). Zato lahko upravičenec do nakupa iztoži sklenitev pogodbe pod pogoji, ki jih določa SZ, če lastnik stanovanja odkloni prodajo stanovanja. Tega upravičenja ne ustanavlja določilo 3. odst. 128. čl. SZ.

To določilo, kljub temu da res omenja, da sodišče v pravdnem postopku odloča o upravičenosti zavrnitve sklenitve prodajne pogodbe, s tem še ne opredeljuje vsebine pravnega varstva, ki ga lahko uveljavi prejšnji imetnik stanovanjske pravice (ali drug upravičenec do nakupa stanovanja po SZ) v pravdnem postopku.

Zahteva za odkup stanovanja je zapadla v roku 30 dni (5. odst. 117. čl. SZ), potem ko je bila dana.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku ter toženi stranki naložilo sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožene stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožena stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter sodbi sodišča druge in prve stopnje tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa ju razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji se ne strinja s stališčem, da je v konkretnem primeru utemeljen dajatven zahtevek, namreč na sklenitev prodajne pogodbe za sporno stanovanje. Tožena stranka je odklonila prodajo stanovanja zato, ker se je zanesla na podatke zemljiške knjige, iz katerih sledi, da je tožnik lastnik hiše s tlorisom 60 m2. Šele, ko je tožnik dokazal, da ne gre za stanovanjsko hišo, zaradi lastništva katere bi mu bilo mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov, je njegov zahtevek za odkup stanovanja dospel. Dokazno breme, da je bila odklonitev prodaje stanovanja, neupravičena, je bilo na strani tožnika. Tožnik bi zato lahko uveljavljal svoja upravičenja do odkupa stanovanja le z ugotovitvenim zahtevkom, da je bila zavrnitev zahtevane sklenitve prodajne pogodbe neupravičena. Tako določa tudi 128. čl. SZ. Na podlagi takšne sodbe bi šele imel tožnik pravico zahtevati sklenitev prodajne pogodbe, seveda pod pogoji, ki bi veljali ob dospelosti zahtevka. Če tožena stranka ne bi hotela skleniti pogodbe, bi tožnik svojo pravico do odkupa stanovanja lahko uveljavil z dajatvenim zahtevkom.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Obveznost lastnika stanovanja, da stanovanje proda bivšemu imetniku stanovanjske pravice temelji na zakonu (1. odst. 117. čl. SZ). Zato lahko upravičenec do nakupa iztoži sklenitev pogodbe pod pogoji, ki jih določa SZ, če lastnik stanovanja odkloni prodajo stanovanja. Tega upravičenja ne ustanavlja določilo 3. odst. 128. čl. SZ. To določilo določa le, da se v primeru spora o upravičenosti odklonitve prodaje stanovanja, odloča pred sodiščem v pravdnem postopku. Zato to določilo, kljub temu da res omenja, da sodišče v pravdnem postopku odloča o upravičenosti zavrnitve sklenitve prodajne pogodbe, s tem še ne opredeljuje vsebine pravnega varstva, ki ga lahko uveljavi prejšnji imetnik stanovanjske pravice (ali drug upravičenec do nakupa stanovanja po SZ) v pravdnem postopku. V primeru neupravičene odklonitve prodaje stanovanja, kakršen je tudi obravnavani primer, se tedaj ne odloča le o ugotavljanju, ali je bila odklonitev prodaje stanovanja upravičena ali ne, temveč o sklenitvi prodajne pogodbe same. Na upravičenost dajatvene tožbe pa seveda tudi v reviziji izpostavljeno vprašanje dokaznega bremena glede vprašanja, ali objekt, ki ga ima v lasti tožnik, predstavlja stanovanjsko hišo v smislu 60. čl. ZSR, ne more vplivati.

Ob povedanem in glede na to, da je zahteva za odkup stanovanja zapadla v roku 30 dni (5.odst.117.čl. SZ), potem ko je bila dana, so tudi nadaljnja izvajanja revizije o pogojih za nakup spornega stanovanja neutemeljena.

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).