Jedro

Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (razpravno načelo). Nič drugače ni, ko gre za izvedbo dokaza z izvedencem; tudi tedaj mora biti dokazni predlog pravočasen (286. čl. ZPP) in ustrezno substanciran. Če temu ni tako, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče (niti preko izvedenca), saj bi s tem kršilo razpravno načelo. Listinsko gradivo mora načeloma priskrbeti stranka, ki se nanjo sklicuje, in ne izvedenec.

Presoja višine nepremoženjske škode.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka je dolžna prvi toženi stranki povrniti 491,58 EUR stroškov odgovora na pritožbo v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tedaj dalje.

Obrazložitev

(1) V konkretni zadevi tožnik zahteva odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi prometne nesreče dne 13. 9. 2000, ko je v njegovo vozilo od zadaj trčil avtobus prve toženke, ki je imela odgovornost zavarovano pri drugi toženki. Slednja je s poravnavo z dne 20. 10. 2000 tožniku kot odškodnino izplačala takratnih 400.000,00 SIT, s poravnavo z dne 4. 12. 2002 pa še 200.000,00 SIT. V tej zadevi je tukajšnje sodišče enkrat že odločalo, prav tako zaradi pritožbe tožnika proti zavrnilni sodbi sodišča prve stopnje. Slednjo je zaradi napačnega stališča o zastaranju ter nekaterih kršitev določb pravdnega postopka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (VSL sklep z dne 21. 11. 2007, opr. št. II Cp 1532/2007; list. št. 208 - 212 spisa). Po ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje s sodbo znova zavrnilo tožbeni zahtevek za nerazdelno plačilo odškodnine za nematerialno škodo v višini 18.986,81 EUR (prej: 4.550.000,00 SIT) ter mesečno rento iz naslova materialne škode v višini 83,46 EUR (prej: 20.000,00 SIT), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka (I. tč. izreka). Tožniku je naložilo, naj toženi stranki povrne pravdne stroške z zamudno posledico (II. tč. izreka).

(2) Proti navedeni sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku stroškovno ugodi, sicer pa naj jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške. Opozarja, da njegov dokazni predlog s postavitvijo novega izvedenca ni bil upoštevan, čeprav postavljeni izvedenec ni pregledal nevrološke dokumentacije (priloga A 54 in izvid, pripet prilogi A64), ki da je odločilnega pomena za presojo tožnikovih trajnih posledic nesreče. Ker gre za sestavni del celotne zdravstvene dokumentacije, ki je bila predlagana pravočasno, zanj ne more veljati prekluzija, kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP (1)). Že postavljeni izvedenec je bil dolžan pribaviti in pregledati celotno zdravstveno dokumentacijo; ker tega ni storil, je manjkajočo dokumentacijo dostavil tožnik. Dalje meni, da je sodišče prve stopnje prenizko odmerilo odškodnino za postavki strahu in telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem. Končno navaja, da sta bili sklenjeni poravnavi napačno presojani. Tožnik se z njima ni odpovedal zahtevkom za plačilo višje odškodnine, temveč si jih je za atrofijo, izvide nevrologije, encilopatijo in ortopedski izvid celo izrecno pridržal. Enako je storil glede tožbe proti prvi toženki.

(3) Na pravilno vročeno pritožbo je odgovorila le prva toženka. V odgovoru na pritožbo oporeka njenim razlogom ter pritožbenemu sodišču predlaga, naj jo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglaša tudi stroške.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Pritožnik nima prav, da postavljeni izvedenec medicinske stroke pri izdelavi izvedenskega mnenja ni upošteval izvida tožnikovega zdravniškega pregleda pri nevrologinji z dne 13. 2. 2002 (A54). Povzetek omenjenega izvida je namreč jasno razviden na 5. str. izvedenskega mnenja z dne 31. 8. 2006 (list. št. 119 - 128). Druge sporne listine (izvid SPS Nevrološke klinike z dne 7. 12. 2005, pripet prilogi A64) izvedenec res ni upošteval, vendar pri tem ni prišlo do kakršnekoli bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot bo razvidno iz nadaljevanja.

(6) Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (razpravno načelo, 7. čl. ZPP in 212. čl. ZPP). Nič drugače ni, ko gre za izvedbo dokaza z izvedencem; tudi tedaj mora biti dokazni predlog pravočasen (286. čl. ZPP) in ustrezno substanciran. Če temu ni tako, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče (niti preko izvedenca), saj bi s tem kršilo razpravno načelo. Listinsko gradivo mora načeloma priskrbeti stranka, ki se nanjo sklicuje (226. čl. ZPP, 227. čl. ZPP ter 228. čl. ZPP), in ne izvedenec (2). Listine, s katerimi skuša (pri)tožnik ovreči zaključke izvedenskega mnenja, ob sestavi le-tega v spisu ni bilo. Takšnega položaja ni mogoče pripisati morebitnim pomanjkljivostim dokaznega postopka, pač pa zgolj pasivnosti tožnika, ki je ni uspel opravičiti, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje. Nadalje ni mogoče mimo dejstva, da je imel tožnik vso možnost izvedencu predočiti sporni listini tudi ob osebnem pregledu. Pritožnik zmotno meni, da ga že pavšalni dokazni predlog vpogleda v 'zdravstveno dokumentacijo', ki naj jo pregleda izvedenec, varuje pred prekluzijo morebitne kasnejše predložitve katere od konkretnih listin, ki takšno dokumentacijo sestavljajo. Tako se izkaže, da je s odišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokazni predlog z vpogledom v izvid SPS Nevrološke klinike z dne 7. 12. 2005 (izvid, pripet prilogi A64), ki ga je pritožnik predložil šele v pritožbi proti zavrnilni sodbi v prvem postopku, čeprav je že prej razpolagal z njim (1. odst. 286. čl. ZPP in 2. odst. 362. čl. ZPP). Z enakimi razlogi je mogoče ovreči še pritožbene očitke v zvezi z zavrnitvijo postavitve novega izvedenca. Ta je tudi sicer pravilna in zadostno obrazložena z razlogi izpodbijane sodbe (str. 4 in 1. odst. str. 5), ki jih pritožbeno sodišče povzema kot svoje.

(7) Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da nove telesne bolečine in nevšečnosti (nastale po sklenitvi poravnave z dne 20. 10. 2000) niso v vzročni zvezi s prometno nezgodo, za katero odgovarja tožena stranka, kot tudi ne potreba po tuji pomoči, plavanju in hidroterapiji. Ker tožnik ne zahteva prej nastale škode iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, je v tem obsegu njegov zahtevek v vsakem primeru neutemeljen, saj ne izpolnjuje vseh predpostavk odškodninske obveznosti. Sodišče prve stopnje je nadalje utemeljeno sledilo ugotovitvi izvedenca, da predmetna nezgoda pri tožniku ni povzročila trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ustreznosti izvedenskega mnenja je tožnik sicer oporekal, vendar zgolj pavšalno, ker da izvedenec ni korektno pregledal in ovrednotil zdravstvene dokumentacije. Da to ne drži, izhaja iz ustrezno obrazloženega izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve (list. št. 119-128 in 230-234), ki ustrezno povzemata upoštevno dokumentacijo (torej tisto, ki je bila predložena pravočasno; glej zgoraj, tč. 6).

(8) Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da je tožnik zaradi prometne nezgode z dne 13. 9. 2000 upravičen le do nematerialne škode iz naslova strahu ter telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, ki so nastale do prve izvensodne poravnave (20. 10. 2000). Ker tožnik ni dokazal, da mu je nastala kakšna škoda, ki je poravnavi z drugo toženko ne bi pokrivali, je moralo preveriti še, ali izplačana zneska poravnav dosegata znesek popolne odškodnine. V izpodbijani sodbi je navedlo zadostne razloge o obsegu tožnikove nepremoženjske škode. Po njeni širši in ožji individualizaciji mu je zanjo prisodilo pravično denarno odškodnino, ki v celoti ustreza predpisanim merilom iz 200. čl. ZOR (3), zlasti stopnji in trajanju tožnikovih bolečin ter teži in naravi poškodbe. Pri odmeri odškodnine sta bila v zadostni meri upoštevana pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, ki naj tožniku zagotovi zadoščenje za prestano trpljenje. Še višja zahtevana odškodnina bi šla po presoji pritožbenega sodišča na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Tožnikova poškodba sodi med zelo lahke po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb (utrpel je zvin vratne hrbtenice ter udarnino desnega zapestja, levega dela hrbtenice in medenice), zdravljenje je bilo razmeroma kratkotrajno, enako tudi bolečinsko obdobje, nevšečnosti pa ne posebej znatne. Tudi ugotovljeni strah (kratkotrajen, a intenziven primarni ter mesec dni trajajoči sekundarni) višje odškodnine ne omogoča. Z ugotovljenim zneskom, ki v konkretnem primeru predstavlja pravično odškodnino (200. čl. ZOR), zato soglaša tudi pritožbeno sodišče. (9) Ker se po valorizaciji izplačanih zneskov izkaže, da je tožnik iz naslova obravnavane prometne nesreče od druge toženke dobil celo več, kot bi mu sicer prisodilo sodišče, je njegov tožbeni zahtevek sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Ob povedanem končno ni pomembno, da si je tožnik izrecno pridržal vložiti tožbo proti prvi toženki. Premoženjsko zavarovanje (konkretno zavarovanje odgovornosti) namreč kumulacije zavarovalnine z odškodninskim zahtevkom ne dopušča. (10) Ob odsotnosti drugih očitkov je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo še v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). Ker ocenjuje, da je sodba tudi po tej plati brez pomanjkljivosti, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).

(11) Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP. Ker je tožnik s pritožbo v celoti propadel, je dolžan prvi toženki povrniti zahtevane stroške odgovora na pritožbo, ki so bili potrebni. Le-te je pritožbeno sodišče v skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo odmerilo na skupno 491,58 EUR (875 točk za odgovor na pritožbo, 2 % administrativni stroški ter 20 % DDV).

(1) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, 26/1999, s spremembami; od tu ZPP.

(2) Zobec v Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV in Uradni list RS, Ljubljana 2006, str. 494 ter Trampuš, Izvedenstvo - procesni vidik, Pravosodni bilten, št. 3/2000, str. 50. (3) Zakon o obligacijskih razmerjih, Ur l. SFRJ, št. 29/78, s spremembami; od tu ZOR.