Jedro

Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), od preostanka zahtevanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. V tem postopku je bila tožba delno umaknjena takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka, zato lahko tožnica zahteva od toženke toliko pravdnih stroškov, kolikor ji jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in izpodbijana sodba v stroškovnem delu (točka III izreka) spremeni tako, da je tožena stranka (poleg že priznanih stroškov v višini 508,66 EUR) dolžna tožeči stranki plačati še pravdne stroške v znesku 114,31 EUR v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

II. V ostalem se pritožba zoper stroškovni del sodbe (točka III izreka) zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni po prejemu tega sklepa plačati pritožbene stroške v višini 21,42 EUR, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo toženi stranki (v nadaljevanju toženka) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) v roku 8 dni plača 595,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2018 do plačila (točka I izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 596,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2018 dalje do plačila (točka II izreka). Toženki je naložilo, da tožnici v 15 dneh od vročitve sodbe povrne pravdne stroške v znesku 508,66 EUR, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka III izreka).

2. Zoper sodbo v stroškovnem delu (točka III izreka) se zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica. Navaja, da je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo le za znesek 596,70 EUR. Ker je tožbeni zahtevek prvotno obsegal 16.000,00 EUR, je tožnica uspela z zahtevkom v 97%, to je v pretežnem delu, zato bi ji sodišče prve stopnje moralo priznati pravdne stroške v celoti. Stroškov ni mogoče računati po posameznih fazah postopka. Odgovor na tožbo je bil posredovan nekaj dni za umikom tožbe, zato toženki za odgovor na tožbo pripada največ 200 točk. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v stroškovnem delu spremeni tako, da ugodi priglašenim stroškom tožnice v celoti.

3. Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe v stroškovnem delu.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo 16.000,00 EUR, s pripravljalno vlogo z dne 20. 8. 2018 pa je tožbeni zahtevek delno umaknila. Toženka je delni umik prejela 28. 8. 2018 (vročilnica, pripeta k l. št. 21), odgovor na tožbo pa je vložila dne 22. 8. 2018. Toženka je tako odgovor na tožbo utemeljeno vložila glede prvotno zahtevanega zneska 16.000,00 EUR, zato ji je sodišče prve stopnje glede na vrednost spornega predmeta v tej fazi pravilno odmerilo nagrado za odgovor na tožbo v višini 500 točk (tar. št. 18 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT).

6. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), od preostanka zahtevanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. V tem postopku je bila tožba delno umaknjena takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka, zato lahko tožnica zahteva od toženke toliko pravdnih stroškov, kolikor ji jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.1 Sodišče prve stopnje je tako v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožnica v prvi fazi postopka (do delnega umika) uspela s 97,46%. Od delnega umika dalje je vrednost spornega predmeta znašala 1.191,77 EUR. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo za 595,07 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, za 596,70 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi pa ga je zavrnilo, zato uspeh tožnice v tej fazi znaša 49,93 %, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje. Glede na navedeno ni pritrditi pritožbenim navedbam, da je uspeh tožnice v celotnem postopku znašal 97 % in da bi ji zato sodišče moralo priznati vse pravdne stroške.

7. Pri ugotavljanju višine stroškov v posamezni fazi postopka je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, koliko je znašala vrednost spornega predmeta v posamezni fazi. Vendar pa je sodišče prve stopnje nato napačno izračunalo povprečen uspeh v pravdi in tožnici (enako toženki) vse nastale stroške odmerilo glede na povprečen uspeh, za kar pa ni imelo podlage v določilih ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov glede na uspeh (154. člen ZPP).

8. Tožnici so v prvi fazi nastali stroški v višini 571,17 EUR, v drugi fazi pa v višini 261,85 EUR (skupaj 833,02 EUR, kot je razvidno iz 18. točke obrazložitve izpodbijane sodbe). Glede na uspeh v prvi fazi postopka pripadajo tožnici v tej fazi stroški v višini 556,67 EUR. Glede na uspeh v drugi fazi postopka pa ji pripadajo stroški v višini 130,74 EUR. Skupaj ji pripada 687,41 EUR.

9. Toženki so v prvi fazi nastali stroški v višini 285,58 EUR, v drugi fazi pa v višini 114,23 EUR (skupaj 399, 81 EUR, kot izhaja iz 19. točke obrazložitve izpodbijane sodbe). Glede na uspeh ji v prvi fazi pripadajo stroški v višini 7,25 EUR, v drugi fazi pa v višini 57,19 EUR, skupaj 64,44 EUR.

10. Po medsebojnem pobotanju je toženka dolžna tožnici plačati pravdne stroške v višini 622,97 EUR, kar pomeni, da tožnici poleg v postopku na prvi stopnji priznanih pravdnih stroškov višini 508,66 EUR, pripadajo še pravdni stroški v višini 114,31 EUR.

11. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo v stroškovnem delu (točka III izreka) spremenilo tako, da je toženka (poleg že priznanih stroškov v višini 508,66 EUR) dolžna tožnici plačati še pravdne stroške v znesku 114,31 EUR v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem je pritožbo zoper stroškovni del sodbe (točka III izreka) zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Ker je tožnica s pritožbo delno uspela, ji mora toženka povrniti del stroškov pritožbenega postopka (2. odstavek 165. v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Kot vrednost spornega predmeta se pri njihovem izračunu upošteva zgolj vrednost izpodbijanih pravdnih stroškov, torej pravdni stroški, ki jih sodišče prve stopnje ni priznalo in znašajo 768,12 EUR (stroškovnik l. št. 49), saj je bila pritožba vložena le zoper stroškovno odločitev. Pritožbene stroške je sodišče odmerilo v višini 142,80 EUR (250 točk oz. 114,75 EUR za redno pravno sredstvo po tar. št. 21 OT, 2 % materialni stroški in 22 % DDV). Glede na prb. 15 % uspeh v pritožbenem postopku tožnici pripada 21,42 EUR pritožbenih stroškov. Toženka je dolžna sama kriti stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve in ga zato ni mogoče šteti kot potreben pravdni strošek (155. člen ZPP).

1 Betetto N. v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 47.