Jedro

Ker iz spisa ni razvidno, da bi šlo za spor iz zavarovalnega razmerja, ne gre pristojnost socialnega sodišča v smislu določil drugega odstavka 5. člena ZDSS. Zato je za rešitev tega spora, na kar kaže predvsem prvi del tožbenega zahtevka, ki predlaga razveljavitev odločbe, ki jo je izdala tožena stranka, ki je upravni organ, v obravnavani stvari pristojno specializirano upravno, ne pa specializirano socialno sodišče.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, oddelek v Novi Gorici.

Obrazložitev

Tožnik je 3.4.2000 pri Upravnem sodišču v Ljubljani, oddelek v Novi Gorici, vložil tožbo, v kateri je uveljavljal odpravo odločbe tožene stranke št. 472-34/97-40-03 z dne 29.7.1998 in plačilo zneska 868.500,00 SIT, ki naj bi mu ga tožena stranka dolgovala iz naslova plačil prispevkov za socialno varnost. Upravno sodišče v Ljubljani, oddelek v Novi Gorici, se je s sklepom opr. št. U 164/2000-22 z dne 29.3.2002 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno pristojnemu sodišču, ker je menilo, da gre za spor v zvezi s plačevanjem prispevkov za obvezno zavarovanje.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, pri katerem je zadeva vpisana pod opr. št. Ps 854/2002, z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je na podlagi določb prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 25. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) sprožilo spor o pristojnosti. Sprejelo je stališče, da ne gre za socialni spor, kar pomeni, da glede na določbe 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in naslednji) ni podana pristojnost socialnega sodišča. Predlagalo je, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči o stvarni pristojnosti.

Za odločanje v sporu je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, enota v Novi Gorici.

Po določbi drugega odstavka 5. člena ZDSS je socialno sodišče pristojno odločati tudi v socialnih sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za obvezno zavarovanje. Vendar so mišljeni pri tem samo spori, do katerih pride pri izvajanju določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Ti zakoni določajo, kdo so zavezanci za plačilo prispevkov in določajo osnove za plačilo prispevkov, kar pomeni, da gre za neposreden spor iz zavarovalnega razmerja, v katerem je ena od strank nosilec socialnega zavarovanja, druga stranka pa zavarovanec oziroma neposredni zavezanec za plačilo. In če glede izvajanja teh določil naštetih zakonov in med partnerji v socialnem zavarovanju pride do spora, je tak spor v skladu z določbami 5. člena ZDSS socialni spor.

V obravnavani zadevi, vsaj po razpoložljivih podatkih v spisu, kjer ni niti izpodbijane odločbe tožene stranke niti ni jasno opredeljenega pravnega temelja denarnega zahtevka, nejasen in neobrazložen pa je tudi sam tožbeni zahtevek, ne gre za spor, ki izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor, v katerem naj bi se na drugih temeljih in iz drugih naslovov tožniku priznale določene pravice iz opravljanja gospodarske dejavnosti. Na to kaže prvi del tožbenega zahtevka, v katerem tožnik predlaga razveljavitev odločbe tožene stranke, s katero ni mogoče neposredno posegati v zavarovalno razmerje, saj tožena stranka v nobenem primeru ni neposredni zavezanec za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje (razen, če bi nastopala kot delodajalec). Da ne gre za neposredni zavarovalni odnos in plačilo prispevkov nosilca socialnega zavarovanja kaže tudi drugi del tožbenega zahtevka, v katerem tožnik terja zase izplačilo določenega zneska.

Ker torej iz spisa ni razvidno, da bi šlo za spor iz zavarovalnega razmerja, ne gre pristojnost socialnega sodišča v smislu določil drugega odstavka 5. člena ZDSS. Zato je za rešitev tega spora, na kar kaže predvsem prvi del tožbenega zahtevka, ki predlaga razveljavitev odločbe, ki jo je izdala tožena stranka, ki je upravni organ, v obravnavani stvari pristojno specializirano upravno, ne pa specializirano socialno sodišče. V spornem primeru ne gre za socialni spor v smislu določb drugega odstavka 5. člena ZDSS. Ker je socialno sodišče pristojno samo za odločanje v sporih, za katere je tako izrecno določeno v ZDSS, socialno sodišče ni pristojno za odločanje v spornem primeru. V spornem primeru, ko gre za odpravo odločbe ministrstva (zakonitost posamičnega akta), pa je glede na določbo 1. člena zakona o upravnem sporu (ZUS - Uradni list RS, št. 50/97 in nadalj.) za odločanje pristojno upravno sodišče. Zato je ob upoštevanju določb prvega odstavka 24. in prvega odstavka 25. člena ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, oddelek v Novi Gorici.