Jedro

Postopek je tekel zaradi ničnosti pogodbe (in posledičnega izbrisa lastninske pravice tožene stranke ter vzpostavitve lastninske pravice tožeče stranke v zemljiški knjigi). Pravdni stranki sta bili gospodarska družba in država. Zato se uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih, za vrednost spornega predmeta pa se vzame tista vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi

Izrek

Revizija se zavrže. 2. D. d.o.o., L., sama krije svoje stroške revizije.

3. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo, ki jo je po zavrnitvi pritožbe tožene stranke potrdilo tudi sodišče druge stopnje, razsodilo: "Ugotovi se, da je pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč z dne 5. 6. 1995, ki sta jo sklenili tožeča stranka A. p.o., B. in tožena stranka Republika Slovenija, zanjo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, nična.

Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kranju se pri vložni številki ... k. o. ... odreja izbris lastninske pravice tožene stranke in istočasna vzpostavitev lastninske pravice za tožečo stranko A. d.d., vse v 15 dneh, pod izvršbo."

2. Po izdaji sodbe sodišča druge stopnje je D. d.o.o., kot sosporniški intervenient predlagala obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je njenemu predlogu ugodilo in dovolilo obnovo postopka. Tožeča stranka je zoper sklep sodišča prve stopnje o dovolitvi obnove vložila pritožbo, ki ji je sodišče druge stopnje ugodilo, in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog za obnovo postopka zavrnilo.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagateljica obnove postopka vložila revizijo.

4. Revizija je bila vročena pravdnima strankama in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo na podlagi 377. člena zavrže kot nedopustno, oziroma na podlagi 378. člena ZPP zavrne kot neutemeljeno.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Obravnavani postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/2008). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dosedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo).

7. Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko izpodbija pravnomočna sodba, izdana na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP) in sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Dodaten pogoj za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih je, da vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (sklepa - drugi odstavek 384. člena ZPP) presega določeno mejno vrednost, v gospodarskih sporih 20.864,63 EUR, prej 5,000.000,00 SIT (490. člen ZPP).(1)

8. Postopek je tekel zaradi ničnosti pogodbe (in posledičnega izbrisa lastninske pravice tožene stranke ter vzpostavitve lastninske pravice tožeče stranke v zemljiški knjigi). Pravdni stranki sta bili gospodarska družba in država. Zato se uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih (prva točka prvega odstavka 481. člena ZPP), za vrednost spornega predmeta pa se vzame tista vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Tožeča stranka je v tožbi navedla, da je vrednost spornega predmeta enaka 3,000.000,00 SIT (sedaj 12.518,78 EUR). Ker ne presega zgoraj navedene mejne vrednosti za dovoljenost revizije, tudi obravnavana revizija vlagateljice predloga za obnovo postopka ni dovoljena in jo je bilo treba na podlagi 377. člena ZPP zavreči. 9. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo tudi o stroških revizijskega postopka. Predlagateljica obnove postopka z revizijo ni uspela, zaradi česar po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP sam krije svoje stroške revizije. Tožeča stranka pa sama nosi stroške odgovora na revizijo, ki glede na nedovoljeno revizijo ni bil potreben za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

.Op. št. (1): Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L, št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.