Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Delovni spori v zvezi s prisilno poravnavo in stečajem ter likvidacijo so spori, za katere je pristojno delovno in socialno sodišče, ne pa okrožno sodišče.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da ni stvarno pristojno za reševanje te pravdne zadeve in da bo po pravnomočnosti zadeva odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubjani, oddelku v Kranju.
Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in sklep razveljavi. Navaja, da je za odločanje stvarno pristojno okrožno sodišče, ker so po določbi čl. 101 tč.
II/5 Zakona o sodiščih okrožna sodišča pristojna za odločanje v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar so v pristojnosti sodišča, ter v sporih v zvezi z njim. Gre torej za vse spore, ki zadevajo določeni stečajni postopek. Določba citiranega člena je specialna določba, čeprav je vsebovana v splošnem zakonu, saj izrecno določa pristojnost v sporih določene vrste - stečajnih sporih. Zato ni mogoče sklepati, da je v tem primeru Zakon o delovnih in socialnih sodiščih poseben predpis. Potrebno je tudi upoštevati, da je Zakon o sodiščih kasnejši predpis, katerega določba čl. 101 tč. II/5 je specialna, nadaljnjih izjem od izjeme pa ni mogoče predpisovati. Smisel citirane določbe je v tem, da eno sodišče obravnava vse spore v zvezi s tečajem, torej tudi te, ki so v zvezi z delovnim razmerjem. Ob razlagi, kakršna je v napadenem sklepu, citirana določba ne bi bila potrebna, saj so vsi spori v zvezi s stečajem izvzemši terjatve delavcev, gospodarski spori, za katere je že itak podpisana okrožna pristojnost. Tožeča stranka ne vidi razloga, da se po eni strani odvzame pristojnost okrajnim sodiščem, po drugi strani pa da je še vedno pristojno delovno sodišče. Tožeča stranka še opozarja, da se njen zahtevek tiče tudi pogodbenega dela po prenehanju delovnega razmerja. V tem delu ta zahtevek ni delovni spor.
Tako bi po stališču sodišča prve stopnje tožeča stranka morala vložiti dve tožbi, kar pa je v nasprotju z že citirano določbo Zakona o sodiščih. Predlaga razveljavitev sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi 2. točke 4. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, je za spore o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delavnim razmerjem med delavcem in delodajalcem pristojno odločati delovno sodišče. Po določbi 4. točke istega člena je delovno sodišče pristojno odločati tudi v sporih iz pogodb o delu za opravljanje začasnih in občasnih del. Terjatev tožnika kot sam navaja, temelji na delovnem razmerju oz. prenehanju le tega. Zahtevek se v celoti nanaša na delovno razmerje. Gre torej za individualni delovni spor med delavcem na eni strani in delodajalcem na drugi strani.
To velja prav tako za pogodbo o delu. Določba 5. točke II.
odst. 101. čl. Zakona o sodiščih, ki govori o pristojnosti okrožnega sodišča tudi v sporih, ki so v zvezi s postopkom prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, velja le za zadeve, za katera so pristojna sodišča splošne pristojnosti.
To izhaja iz določbe 97. in 98. čl. Zakona o sodiščih, ki opredeljuje v 1. odst. 97. čl. sodišča s splošno pristojnostjo in v 2. odst. istega člena specializirana sodišča. V 98. čl. je pojasnjeno, da se specializirana sodišča ustanovijo s posebnim zakonom. Kolikor gre za delovna sodišča, je to Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, ki sam določa pristojnost teh sodišč. Določbe Zakona o sodiščih glede pristojnosti sodišč splošne pristojnosti ne morejo spremeniti določb Zakona o delovnih in socialnih sodiščih glede pristojnosti delovnih sodiščih kot specializiranih sodišč. Tako torej delovni spori v zvezi s prisilno poravnavo in stečajem ter likvidacijo niso spori, za katere bi bilo pristojno okrožno sodišče, ampak je zanje pristojno delovno in socialno sodišče. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in v skladu z določilom 1. odst. 17. čl. in 1. odst. 21. čl. ZPP.
Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 380 tč. 2 ZPP).