Jedro

Pristojnost tržne inšpekcije pri komisijskem ogledu poslovnih prostorov je le, da ugotovi, ali ti prostori, oprema in naprave, s katerimi se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo minimalne tehnične pogoje, predpisane za opravljanje dejavnosti. Izdaja konkretnega upravnega akta po prejemu komisijskega zapisnika pa sodi v pristojnost pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka po nadzorstveni pravici odpravila potrdilo tržne inšpekcije Uprave za inšpekcijske službe mesta z dne 10.9.1992 (pravilno 1991) - (1. točka izreka); in zavrnila pritožbo tožeče stranke proti sklepu navedenega prvostopnega organa z dne 22.5.1992 (2. točka izreka), s katerim je navedeni prvostopni organ ugotovil, da je njegova odločba z dne 24.2.1992, s katero je bilo tožeči stranki odrejeno, da mora prenehati z opravljanjem dejavnosti trgovine na drobno z živilskimi in neživilskimi izdelki po nomenklaturi trgovskih strok z dne 20.9.1985 v prizidku k stanovanjskemu objektu, postala izvršljiva dne 4.3.1992 in se dovoljuje njena izvršba; če bo tožeča stranka v nasprotju z naloženo obveznostjo še naprej trgovala na drobno z živilskimi in neživilskimi izdelki v prizidku stanovanjskega objekta, ne da bi si poprej pridobila odločbo pristojnega organa, da poslovni prostori, oprema in naprave ustrezajo pogojem glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter glede varstva in zboljševanja človekovega okolja, bo kot prisilno sredstvo uporabljena izvršba z neposredno prisilitvijo; izvršeno bo pečatenje prodajnega pulta, tehtnice, register blagajne - računalnika, hladilnih omar, hladilne vitrine in prodajnih polic, vključno z ostalim inventarjem, ki se uporablja za opravljanje trgovske dejavnosti; pritožba proti temu sklepu ne zadrži začete izvršbe (1. do 3. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbi 5. in 62. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77 in 29/86 - ZBP). Po mnenju tožene stranke je pristojnost tržne inšpekcije pri komisijskem ogledu, da ugotovi, ali poslovni prostori, oprema in naprave, s katerimi se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, izpolnjujejo, ali ne izpolnjujejo minimalne tehnične pogoje, predpisane za opravljanje dejavnosti. Izdaja konkretnega akta po prejemu komisijskega zapisnika pa sodi v pristojnost pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo. Dovoljenje za ustanovitev obratovalnice in za opravljanje dejavnosti izda pristojni upravni organ občine, v kateri bo poslovni prostor oziroma sedež obratovalnice na zahtevo stranke (13. člen obrtnega zakona - Uradni list SRS, št. 35/88 in 24/89 - ObrZ). Tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni inšpekcijski upravni organ izdal odločbo v upravni stvari, za katero ni stvarno pristojen. Po izrecni določbi 1. točke 1. odstavka 263. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) odločbo, ki je v upravnem postopku dokončna, odpravi pristojni organ po nadzorstveni pravici, če jo je izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer iz 1. točke 267. člena ZUP. Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje tudi na določbo 1. odstavka 280. člena ZUP. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožeča stranka še nadalje opravlja prodajo na drobno živil in neživilskih izdelkov v prizidku k stanovanjskemu objektu, ne da bi zahtevala odločbo pristojnega upravnega organa občine, kot to določa 147. člen zakona o podjetjih (ZP). To je bilo ugotovljeno ob kontrolnem inšpekcijskem pregledu z dne 15.5.1992. Zato je prvostopni organ izdal sklep o dovolitvi izvršbe. Tožeča stranka izpodbija pravilnost odločbe, ki se izvršuje. Navedb tožeče stranke, da iz priloženih listin izhaja, da je prvostopni sklep nezakonit, tožena stranka pri svojem odločanju ni mogla upoštevati, saj so v postopku odločanja o pritožbi proti sklepu o dovolitvi izvršbe pravno nepomembne. Zato je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti prvostopnemu sklepu. Tožeča stranka v tožbi navaja, da si je uspela priskrbeti vsa potrebna dovoljenja in mnenja za opravljanje svoje trgovinske dejavnosti v obsegu in na način, kot je to registrirano pri enoti temeljnega sodišča - gospodarski register. Njena trgovina ustreza vsem pogojem specializiranih služb. Res pa je, da nima gradbenega dovoljenja, vendar le za okoli 5 m2, lociranih v prizidku domače stanovanjske hiše. Pri tem se je zadovoljila kot prava neuka stranka z urbanističnim potrdilom K omiteja za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 25.6.1990. V tem potrdilu je ugotovitev, da za gradnjo prizidka ni potrebno gradbeno dovoljenje, pač pa je potrebna le priglasitev del. Temu je sledila. Več pa od nje nihče ni zahteval. V posledici tako vodenega upravnega postopka, ki mu je verjela in sledila, bi morala dobiti tudi uporabno dovoljenje. Upravni organ navedene občine je s svojimi odločbami in leta neusklajenim delom povzročil izdajo vseh nezakonitih odločb in sklepov, ki so v posledici navedenega nezakoniti. Odgovornosti za tako poslovanje pa ni prevzel nihče. Še manj, na njene številne prošnje nihče ne odgovarja. Preprosto jo le odslovijo z izgovorom, da pristojnih ni, ali pa da so na dopustu. V današnjem brezupnem zaposlitvenem položaju pa vse te odločbe jemljejo kruh hčerki obeh lastnikov tožeče stranke, ki ima v domači hiši delo in kruh, seveda dokler bo to še lahko imela, sicer pa bo ena izmed več kot 100.000 nezaposlenih. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila. Tožba ni utemeljena. Po presoji sodišča je tožena stranka utemeljeno na podlagi 1. točke 1. odstavka 263. člena ZUP po nadzorstveni pravici odpravila navedeno potrdilo z dne 10.9.1991 (1. točka izreka) in navedla pravilne razloge za to, to je, da je prvostopni organ to potrdilo izdal kot odločbo v upravni stvari, za katero ni stvarno pristojen. Napotilo v tej smeri je tudi v sodbi tega sodišča z dne 14.1.1993, s katero je ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 16.4.1992, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti citirani odločbi prvostopnega organa z dne 24.2.1992. Tožena stranka je po presoji sodišča 2. točko izreka izpodbijane odločbe pravilno oprla na določbo 1. odstavka 280. člena ZUP. Po tej določbi je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, s tem, da z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Tožeča stranka v svoji pritožbi proti prvostopnemu sklepu, kar je ponovila v tožbi, ne navaja razlogov, ki bi se nanašali na samo izvršbo. Zato je tožba že iz tega naslova neutemeljena. Prvostopni organ je pravilno ugotovil, da je njegova odločba z dne 24.2.1992 postala izvršljiva dne 4.3.1992 in se dovoljuje njena izvršba, saj je bila vročena tožeči stranki dne 3.3.1992. To je v skladu z določbo 3. točke 2. odstavka 270. člena ZUP, po kateri odločba prve stopnje postane izvršljiva, ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve (2. alinea 3. odstavka 9. člena zakona o tržni inšpekciji - Uradni list SRS, št. 27/74 - ZTI). Sodišče tudi pritrjuje stališču tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe zakonita, ker tožeča stranka ni izvršila navedene odločbe z dne 24.2.1992 oziroma še naprej opravlja prodajo na drobno živil in neživilskih izdelkov v prizidku k stanovanjskemu objektu, ne da bi zahtevala odločbo pristojnega organa občine, kar je bilo ugotovljeno ob kontrolnem inšpekcijskem pregledu dne 15.5.1992, kot to ugotavlja ta sklep. Prvostopni organ pa se je pri izdaji tega sklepa pravilno oprl na določbe ZUP (287. člen) in zakona o tržni inšpekciji (2. odstavek 10. člena), ki se nanašajo na izvršbo z neposredno prisilitvijo. Glede na navedeno so neupoštevne tožbene navedbe tožeče stranke. Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUP in ZUS je sodišče uporabilo kot republiška predpisa v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).