Jedro

Identifikacijski znak zemljiške parcele je identifikacijska oznaka, kot je opisana v zemljiškem katastru.

Izostanek enotne matične številke občana - kupca v izpodbijanem sklepu ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.

Sodišče mora o izselitvi iz družinske stanovanjske hiše odločiti po uradni dolžnosti.

Pripombe je treba podati takoj pri podpisu zapisnika o javni dražbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo "I. Nepremičnina ID znak: parcela 0000 1111 se za znesek 263.000,00 EUR izroči:

kupcu z imenom: - A. A. , rojen ..., stanujoč..., državljan Republike Slovenije, do 1/1. II. Po pravnomočnosti tega sklepa se v zemljiški knjigi pri nepremičnini: - ID znak: parcela 0000 1111, vpiše lastninska pravica na osebo/kupca: - A. A. , rojen ..., stanujoč..., državljan Republike Slovenije, do 1/1, ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katera je bilo to določeno s sklepom o domiku opr. št. VL 45751/2015, In 155/2015, VL 139077/2015, VL 139619/2015 in I 56/2017 z dne 11. 1. 2018, točka III.

III. Dolžnik B. B. se je dolžan v roku 60 dni od pravnomočnosti tega sklepa izseliti iz družinske stanovanjske hiše, stoječe na nepremičnini ID znak: parcela 0000 1111 ter nepremičnino: ID znak: parcela 0000 1111 prazno oseb in stvari izročiti kupcu A. A. v posest."

2. Zoper navedeni sklep je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi in postopek prodaje nepremičnine v celoti razveljavi ter izvršilne postopke v celoti ustavi, podrejeno pa, da pritožbi dolžnika zoper sklep naslovnega sodišča ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi pritožbene stroške. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Izvršljivost in pravnomočnost izdanih sodnih sklepov se nanaša na njihov izrek, zato morajo biti sklepi popolni. V konkretnem primeru so identifikacijski podatki o nepremičnini v izreku izpodbijanega sklepa nepravilni in niso v skladu z določili Zakona o zemljiški knjigi. ID znak nepremičnin namreč ne vsebuje besede parcela, identifikacijski znak ni popoln, niti iz zapisa oznake nepremičnine ni mogoče ugotovitvi na katero nepremičnino se izpodbijani sklep nanaša. Izpodbijani sklep je nadalje nezakonit, ker kupec ni označen z enotno matično številko občana (EMŠO), saj rojstni datum kupca ne more ustrezno nadomestiti njegove enotne matične številke občana. V izreku izpodbijanega sklepa pravice in bremena, ki jih je potrebno izbrisati, niso eksplicitno navedeni. Odločitev sodišča v III. točki sklepa je nepravilna in nezakonita, saj izselitve iz družinske stanovanjske hiše kupec nepremičnine ni zahteval, ker sploh ni bil postavljen noben zahtevek. Podrejeno za primer, če pritožbeno sodišče ne bi ugodilo pritožbi dolžnika na podlagi gornjih pritožbenih navedb, pa dolžnik navaja, da je določitev roka za izselitev iz družinske stanovanjske hiše v 3. točki izpodbijanega sklepa določena arbitrarno. Zakonodaja navedenega roka ne določa, obrazložitev postavljenega roka pa je neprepričljivo utemeljevana z brezpredmetnimi okoliščinami. Sodišče ni upoštevalo vseh relevantnih okoliščin, ki vplivajo na določitev navedenega roka. V nepremičnini dolžnika namreč živi več njegovih mladoletnih otrok, ki so vsi šoloobvezni. Izselitev navedenih otrok med šolskim letom v tako kratkem roku predstavlja hud poseg v osebno sfero otrok. Zaradi slabih premoženjskih razmer pa nadomestnega prebivališča za svoje mladoletne otroke in zase ne bi mogel zagotoviti. Navaja tudi, da javna dražba za prodajo nepremičnine dolžnika z dne 11. 1. 2018 ni potekalo zakonito. Sodna nepremičnina je bila A. A. kot kupcu domaknjena nezakonito. Najvišjo kupnino za nakup nepremičnine dolžnika je namreč ponudil pooblaščenec C. C. in sicer v višini 262.000,00 EUR. Ko je naslovno sodišče že dvakrat pozvalo druge udeležence dražbe k dvigu ponudbe, se nihče od drugih ponudnikov niti na navedeni drugi poziv ni odzval. Naknadno je po očitnem dogovarjanju pooblaščenca C. C. in A. A. prišlo do nenadnega dviga ponudbe ponudnika A. A. za kupnino v višini 263.000,00 EUR. Ker se A. A. z zadnjim dvigom svoje ponudbe ni javil pravočasno, bi moralo naslovno sodišče ugotoviti, da je kupec sporne nepremičnine C. C., kateri bi se morala sporna nepremičnina tudi domakniti. Iz zapisnikov o prvem dražbenem naroku sicer navedeno dogajanje ni neposredno razvidno, saj sporni sodni zapisnik ne odraža pravilnega in resničnega dejanskega stanja v zvezi s potekom spornega dražbenega naroka. Glede na navedeno se dolžnik ne strinja s potekom javne dražbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbene trditve, da je sklep nepravilen in nezakonit, ne držijo. Izpodbijani sklep je pravilen, izrek je določen oziroma določljiv, obrazložitev izpodbijanega sklepa pa tudi ni arbitrarna in ima razloge o odločilnih dejstvih. V zvezi s pritožbeno trditvijo, da identifikacijski podatki o nepremičnini, ki je bila predmet izročitve v izreku izpodbijanega sklepa niso pravilni, je pritožniku pojasniti, da so njegove pritožbene trditve zmotne. V skladu s 4. točko 3. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je identifikacijski znak zemljiške parcele identifikacijska oznaka, kot je opisana v zemljiškem katastru. V skladu z 12. členom pa se nepremičnine v zemljiško knjigo vpišejo z identifikacijskim znakom. Iz rednega izpisa iz zemljiške knjige izhaja, da je sporna nepremičnina vpisana tako kot je označena v sklepu o izročitvi, to je z ID znakom parcela 0000 1111. 5. Ne drži tudi pritožbena trditev, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker kupec ni označen z enotno matično številko občana in da rojstni datum kupca ne more ustrezno nadomestiti njegove enotne matične številke občana, ki je edina zgolj eni osebi. Upoštevati je treba namreč tretji odstavek 24. člena Zakona o zemljiški knjigi, ki določa, da če v sodni odločbi oziroma odločbi drugega državnega organa, ki je podlaga za vpis, ni naveden podatek o EMŠU osebe, v korist katere se vpis predlaga, oziroma se o tem vpisu odloča po uradni dolžnosti, je treba predlogu za vpis pravice oziroma v postopku odločanja o vpisu po uradni dolžnosti predložiti kopijo osebne izkaznice oziroma druge javne listine, v kateri je vpisan ta podatek. Torej izostanek enotne matične številke občana - kupca v izpodbijanem sklepu ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa.

6. Pritožbena trditev, da v izreku izpodbijanega sklepa niso eksplicitno navedene vse pravice in bremena na sporni nepremičnini, ki se izbrišejo in da je neprimerno sklicevanje naslovnega sodišča v zvezi z izbrisom zemljiško knjižnih vpisov na izreke drugih sodnih sklepov, ne drži. Pritožniku je pojasniti, da mora biti izrek sklepa določen oziroma določljiv. V konkretnem primeru je določljiv, saj je iz II. točke izpodbijanega sklepa jasno razvidno, da se izbrišejo vse tiste pravice in bremena, za katere je bilo to odločeno v sklepu o domiku opr. št. VL 45751/2015, In 155/2015, VL 139077/2015, VL 139619/2015, I 56/2017 z dne 11. 1. 2018, opredeljene v točki III sklepa o domiku. Iz sklepa o domiku, na katerega se sklep o izročitvi sklicuje, pa so točne navedene vse pravice in bremena, ki se izbrišejo pri nepremičnini ID znak parcela 0000 1111. Sicer pa je tudi iz zapisa zakonske določbe prvega odstavka 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določeno, da se izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku.

7. Ne drži tudi pritožbena trditev, da je odločitev naslovnega sodišča v III. točki izpodbijanega sklepa nepravilna in nezakonita, ker izselitve iz družinske stanovanjske hiše kupec nepremičnine ni zahteval in da ni bil postavljen noben zahtevek kupca. Sodišče mora namreč odločiti o izselitvi iz družinske stanovanjske hiše po uradni dolžnosti, ker to določa drugi odstavek 192. člena ZIZ. Ta določa, da v sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. V zvezi z izselitvenim rokom odločba sodišča prve stopnje vsebuje vse razloge in ni arbitrarna. Pri obrazložitvi te odločitve je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi vse znane okoliščine, ki izhajajo iz spisa. Ne drži pritožbena trditev, da je dejstvo, da so se izvršilni postopki zoper dolžnika začeli že v letu 2015, glede vprašanja njegove pričakovanosti prodaje stanovanjske hiše brezpredmetno. Drži pritožbeni očitek, da začetek izvršilnih postopkov ne pomeni, da so predlogi za izvršbo utemeljeni, kar še posebej pomeni za izvršilne postopke, ki so v teku na podlagi verodostojnih listin, vendar je potrebno dolžniku odgovoriti, da je v spisu VL 45751/2015 sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 26.080,79 EUR postal pravnomočen že dne 29. 5. 2015, sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 139077/2015 zaradi izterjave 75.000,00 EUR s pripadki je postal pravnomočen dne 29. 12. 2015, sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. VL 139619/2015 zaradi izplačila 75.000,00 EUR je postal pravnomočen 28. 12. 2015, postopek izvršbe pod opr. št. In 155/2015 pa je tekel na podlagi izvršilnega naslova, torej izvršljivega notarskega zapisa iz leta 2014, ki je vseboval sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo in vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini in sicer zaradi izterjave 36.000,00 EUR. V zvezi z ustanovljenimi prisilnimi hipotekami v letu 2015 in pogodbene hipoteke v letu 2014 torej prodaja nepremičnine in sklep o izročitvi nepremičnini za dolžnika ne more biti presenečenje, zato je določen rok 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izročitvi primeren rok za izselitev iz nepremičnine. Pritožbene trditve, da v nepremičninah dolžnika živi več njegovih mladoletnih otrok, ki so vsi šoloobvezni in da selitev mladoletnih otrok med šolskim letom v tako kratkem roku predstavlja hud poseg v osebno sfero otrok in zatrjevanje slabega premoženjskega stanja, zaradi česar ne bi mogel dolžnik najeti drugih nepremičnin za bivanje, pa so v okviru tega pritožbenega postopka pravno nerelevantne, saj pritožnik v bistvu predlaga odlog izvršbe v zvezi z izselitvijo. To pa v okviru tega pritožbenega postopka ne more, saj sklep v izpodbijani točki III predstavlja le izvršilni naslov za morebitno kasnejše prisilno izvršbo, v kolikor ne bo prišlo do prostovoljne izpolnitve obveznosti. Do izselitve otrok tudi ne bo prišlo med šolskim letom, saj izselitveni rok začne teči šele od nastopa pravnomočnosti sklepa z dne 1. 3. 2018, o katerem je šele sedaj odločalo višje sodišče. 8. V zvezi z zadnjo pritožbeno trditvijo, da je dražba za prodajo nepremičnine dolžnika dne 11. 1. 2018 potekala nezakonito, je pritožniku pojasniti, da iz zapisnika z dne 11. 1. 2018 to ne izhaja. Iz zapisnika izhaja, da se je sodišče pri opravljanju dražbe držalo navodil 189. člena ZIZ, ki določa, da dražba traja, dokler ponudniki višajo ponudbe in da se dražba konča, ko ponudniki kljub dvakratnemu pozivu sodniku ne ponudijo višje cene. Iz zapisnika na list. št. 414 - 415 pa dobesedno izhaja glede spornega dela zapisnika: "Sodnica pozovem prvič k dvigu ponudbe na katerega ni odziva.

Sodnica pozovem drugič k dvigu ponudbe...

V času drugega poziva A. A. ponudi 263.000,00 EUR.

Sodnica pozovem prvič k dvigu ponudbe, na katerega ni odziva.

Sodnica pozovem drugič k dvigu ponudbe, na katerega ni odziva.

Ugotovi se, da je najbolj ugodno ponudbo podal A. A. in sicer 263.000,00 EUR..." Zatem pa je sodnica sprejela sklep o domiku najboljšemu ponudniku. Iz zapisnika izhaja, da so podpisali zapisnik vsi, tudi pritožnik, na zapisnik pa tudi niso podali nobene pripombe. V kolikor pritožnik meni, da zapis na zapisniku ni bil pravilen, bi moral takoj pri podpisu zapisnika podati pripombe, kot to določa 124. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta med drugim določa, da imajo stranke pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se jim prebere ter ugovarjati zoper vsebino zapisnika. To pravico imajo tudi druge osebe, katerih izjava je vpisana v zapisnik, vendar samo glede tistega dela zapisnika, v katerem je njihova izjava. Kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolžnosti, se zapiše na koncu zapisnika. Na zahtevo teh oseb se vpišejo v zapisniki ugovori, ki jim ni bilo ugodeno. Torej, iz zapisnika ni razvidno, da bi pritožnik oziroma njegov pooblaščenec kakorkoli ugovarjal zapisu zapisnika v skladu z 124. členom ZPP. Zato njegovih pritožbenih navedb ni mogoče upoštevati, saj je zapisnik javna listina (224. člen ZPP). V kolikor je stranka trdila, da je zaradi tega prišlo do procesnih kršitev, višje sodišče opozarja še na 286.b člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora stranka kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče, torej v konkretnem primeru takoj pri podpisu zapisnika. Kršitve, na katere se stranka sklicuje pozneje, je vključno v pravnih sredstvih upoštevati le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. V pritožbi pa dolžnik ne navaja, zakaj svojih ugovorov zoper zapisnik ni podal pravočasno pred podpisom zapisnika.

9. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povračilo pritožbenih stroškov, saj pritožnik s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).