Jedro

Prostovoljna izpolnitev izvršitelju ima značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 306. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je s položitvijo dolgovane stvari dolžnik prost obveznosti takrat, ko stvar položi. Ravnanje dolžnika, ko je izvršitelju prostovoljno izročil 200,00 EUR gotovine, pomeni, da je dolžnik prost obveznosti, glede katere se je v trenutku izvršitve plačila vodila izvršba, in sicer v višini opravljenega plačila. Sodišče prve stopnje bo torej navedeno plačilo dolžnika izvršitelju v skladu s 287. in 288. členom OZ v nadaljevanju postopka upoštevalo kot delno plačilo terjatev, ki so predmet izvršbe in izvršbo nadaljevalo le še za neplačani preostanek teh terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo na premičnine ustavilo (I. točka izreka) in odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti 220,59 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v 8 dneh od vročitve prepisa tega sklepa, od prvega dne po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev v II. točki izreka se je pritožil dolžnik. Z odmerjenimi stroški se ne strinja, saj je 2. 12. 2021 stroške v višini 200,00 EUR na zahtevo izvršitelja že poravnal, za kar mu je izvršitelj podpisal tudi pobotnico, ki jo je priložil k pritožbi. Predlagal je, da se izvršba v tem delu razveljavi.

3. V odgovoru na pritožbo je upnica pritožbenim navedbam dolžnika obrazloženo nasprotovala in predlagala zavrnitev pritožbe. Pojasnila je, da je dolžnik izvršitelju res izročil 200,00 EUR, vendar za poplačilo terjatve, ne pa izvršilnih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa (II. točka izreka) odločilo o zahtevi upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, vloženi 7. 12. 2021. Upnik je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z delom izvršitelja A. A. in ki jih je ta upniku obračunal z obračunom plačila za delo in povračilo stroškov izvršitelja z dne 6. 12. 2021. 6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik z vlogo z dne 7. 12. 2021 pravočasno zahteval povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov (osmi odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Pri presoji utemeljenosti upnikovega zahtevka je izhajalo iz določb Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom ter navedenega obračuna izvršitelja, v katerem je izvršitelj specificiral vrsto in obseg posameznih opravljenih storitev in navedel višino v zvezi s temi storitvami obračunane nagrade oziroma stroškov. Upniku je kot potrebne za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ) priznalo priglašene stroške v višini 220,59 EUR.1 Pri tem je v obrazložitvi sklepa pojasnilo odločitev o vsaki stroškovni postavki posebej (katere stroške in nagrado je priznalo izvršitelju, v kakšni višini in na kateri pravni podlagi), s čimer je omogočen preizkus sklepa tudi na pritožbeni stopnji. Dolžnik v pritožbi ni konkretizirano grajal posameznih priznanih postavk, zato je bil v tem delu opravljen zgolj uradni preizkus, ki ni pokazal nepravilnosti. Stroški in nagrada za delo izvršitelja, ki jih je sodišče prve stopnje upniku priznalo kot nadaljnje izvršilne stroške (293. člen ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 38. člena ZIZ), so bili tudi po oceni pritožbenega sodišča potrebni za predmetno izvršbo, zaradi česar jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim delom sklepa utemeljeno naložilo v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ).

7. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je dolžnik že plačal stroške izvršitelja, s tem ko je slednjemu na samem rubežu prostovoljno izročil 200,00 EUR gotovine. Pritožba namreč prezre, da je izvršitelj plačilo stroškov za neuspešen rubež obračunal šele v obračunu (stroškovniku) z dne 6. 12. 2021, na podlagi katerega je upnik zahteval njihovo povrnitev. To pa pomeni, da so bili stroški izvršitelja odmerjeni šele z izpodbijanim sklepom, zatorej jih dolžnik ni mogel plačati že dne 2. 12. 2021, kot je to zatrjeval v pritožbi, saj takrat še sploh niso bili znani, niti naloženi v plačilo dolžniku, prav tako pa njihova izterjava tudi še ni bila predmet obravnavane izvršbe. Prostovoljna izpolnitev izvršitelju ima značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 306. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je s položitvijo dolgovane stvari dolžnik prost obveznosti takrat, ko stvar položi. Ravnanje dolžnika, ko je izvršitelju prostovoljno izročil 200,00 EUR gotovine, pomeni, da je dolžnik prost obveznosti, glede katere se je v trenutku izvršitve plačila vodila izvršba, in sicer v višini opravljenega plačila. Sodišče prve stopnje bo torej navedeno plačilo dolžnika izvršitelju v skladu s 287. in 288. členom OZ v nadaljevanju postopka upoštevalo kot delno plačilo terjatev, ki so predmet izvršbe in izvršbo nadaljevalo le še za neplačani preostanek teh terjatev.

8. Po obrazloženem in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, tj. v II. točki izreka, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sodišče je izvršitelju priznalo 50 točk za vpis zadeve v evidenco, 50 točk za pripravo obračuna zamudnih obresti, 20 točk za pripravo obračuna stroškov, 425 točk za neuspešen rubež, 50 točk za pridobitev seznama dolžnikovega premoženja, 20 točk za pridobitev podatkov o lastništvu vozila, materialne stroške v višini 8,61 EUR in 22 % DDV.