Jedro

S sklicevanjem na razveljavitev sklepa o izvršbi pritožnica ne more utemeljiti pritožbeno zatrjevane konkretnosti svojih ugovornih trditev. Posledično je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dejansko stanje v zadevi ni sporno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo v plačilo 3.147,60 EUR z obrestno posledico od v I. točki izreka navedenih glavnic in 44,00 EUR stroškov pravdnega postopka.

2.Zoper sodbo se je pravočasno pritožila toženka in priglasila stroške pritožbenega postopka. Tožnik je na pritožbo odgovoril.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je v tej zadevi ugodilo zahtevku tožnika na plačilo storitev, za katere je izdal vtoževane račune. Ugotovilo je, da je tožnik storitve opravil za gospodarsko družbo A. d.o.o., ki pa je firmo spremenila v B. d.o.o. in se je zoper njo začel stečajni postopek. C. C. kot zakoniti zastopnik te družbe in hkrati tudi toženke je tožniku izjavil, da bo dolg poravnala toženka.

5.Toženka na dopolnitev tožbe v tem postopku ni odgovorila, zato je sodišče prve stopnje navedbe iz dopolnitve tožbe štelo za neprerekane (prim. drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), s čimer je bil tožbeni zahtevek na podlagi določil Obligacijskega zakonika - OZ o podjemni pogodbi in 432. člena OZ o pristopu k dolgu utemeljen.

6.Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bila dopolnitev tožbe toženki vročena, ta pa nanjo ni odgovorila. Neutemeljene so pritožbene trditve, da toženka dopolnitve tožbe s pozivom, naj nanjo odgovori, ni nikoli prejela. Iz pravilno izpolnjenega obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, pripetega k red. št. 12, list. št. 74 spisa izhaja, da je bilo 25. 10. 2024 v hišnem predalčniku na sedežu toženke puščeno obvestilo, da lahko prevzame prav to pisanje v 15 dneh, 11. 11. 2024 (ker toženka pisanja ni prevzela) pa je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Kadar naslovnik pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ne dvigne, kot je to v tej zadevi, se v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan 15-dnevnega roka1. Dejstva o vročitvi sodišče ugotavlja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (prim. 149. člen ZPP), ki kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, če se ne dokaže nasprotno (četrti odstavek 224. člena ZPP). Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da toženka v celotni zgodovini svojih poštnih pošiljk za leti 2024 in 2025 ni našla pošiljke, ki bi vsebovala dopolnitev tožbe s pozivom. Breme nasprotnega dokaza glede podatkov, ki so navedeni na obvestilu o opravljeni vročitvi, je na toženki, neutemeljene pa so tudi pritožbene trditve, da pavšalnega zaključka sodišča prve stopnje o pravilni vročitvi ni mogoče preizkusiti, saj je sedaj to storilo višje sodišče. Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka zato ni podana.

7.Toženka nadalje neutemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da so bile njene navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi pavšalne, ker je toženka dejstva zanikala brez navedbe razlogov zakaj. Ne more se namreč uspešno sklicevati na to, da je v ugovoru navedla pravno pomembna dejstva, s katerimi bi v morebitni pravdi dosegla zavrnitev upnikovega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Ob razveljavitvi sklepa o izvršbi in odstopu zadeve v pravdo namreč sodišče ne presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka in dolžnikovih ugovorov, pač pa le, ali je ugovor dolžnika obrazložen - ali so v njem navedena dejstva s katerimi ga utemeljuje in ali so zanje predlagani dokazi. Dejstvo, da je ugovor obrazložen, še ne pomeni, da je tudi utemeljen. O tem po razveljavitvi sklepa o izvršbi odloča pravdno sodišče (prim. drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). S sklicevanjem na razveljavitev sklepa o izvršbi zato pritožnica ne more utemeljiti pritožbeno zatrjevane konkretnosti svojih ugovornih trditev. Posledično je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dejansko stanje v zadevi ni sporno.

8.Ker se sme sodba v sporu majhne vrednosti izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), je višje sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, tudi vezano, na relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa se ne ozira. Zato so neutemeljene vse nadaljnje pritožbene trditve tako o spornosti vtoževane terjatve kot o tem, da v spisu ni dokazov, ki bi potrjevali pristop k dolgu, in nanje višje sodišče ne bo odgovarjalo.

9.Ker mora stranka v sporih majhne vrednosti izvedbo naroka zahtevati izrecno (prim. drugi odstavek 454. člena ZPP), pritožnica ne more uspeti niti s pritožbenimi trditvami, da bi moralo zaradi spornosti dejanskega stanja in neobstoja dokazov o pristopu k dolgu sodišče prve stopnje razpisati narok.

10.V postopku v sporih majhne vrednosti mora toženka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), vsaka stranka pa lahko vloži še eno pripravljalno vlogo. Ker te možnosti toženka ni izkoristila, so ostale navedbe tožnika nepreprekane in se kot takšne štejejo za resnične, zato so neutemeljene tudi pritožbene trditve o nedokazanosti elementov pristopa k dolgu. Nespornih dejstev namreč ni treba dokazovati (drugi odstavek 214. člena ZPP).

11.Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

13.O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

-------------------------------

1Prim. VSRS Sklep X Ips 96/2015 z dne 22. 4. 2015.