Jedro

Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek. Ob ugovoru toženca glede dobave blaga je potrebno predložiti o tem dokaz - dobavnico, saj je račun enostranska listina in za samo odločitev o dobavi blaga ne zadostuje. V primeru, da ta dokaz ni predložen, dobave blaga pa ne potrjujejo niti priče, stranka tega dejstva - dobave blaga ni izkazala.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke, po katerem je dolžna plačati tožena stranka glavnico v višini 418.967,18 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.2.1998, izvršilne stroške v znesku 34.290,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.4.1998 do plačila in nadaljnje pravdne stroške v višini 148.650,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.7.1999 dalje do plačila, v celoti z a v r n e .

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 6.750,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 6.7.1999 do plačila in nadaljnje pritožbene stroške v višini 30.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 29.2.2000 do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi stranki plačilo glavnice v višini 418.967,18 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 4.2.1998 dalje do plačila, izvršilnih stroškov v znesku 34.290,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 21.4.1998 do plačila ter še nadaljnje pravdne stroške v višini 148.650,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 6.7.1999 dalje do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov.

Opozarja, da so računi tožeče stranke enostranski, saj ne obstoja niti naročilnica za nabavo spornega blaga niti ni podpisane dobavnice, da je tožena stranka to blago prejela. Iz izpovedbe priče A. B. izrecno izhaja, da se ne spomni, da je blago toženi stranki dobavil, zaslišana priča F. K. pa o dobavi blaga ni vedel povedati ničesar. Glede na navedeno ugotovljeno dejansko stanje bi moralo prvostopno sodišče tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrniti.

Pritožba je utemeljena.

Glede na prvi odst. 498. čl. ZPP (Ur.l. RS št. 26/99)je pritožbeno sodišče nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da posamezne navedbe tožene stranke v pritožbi, s katerim izpodbija odločitev prvostopnega sodišča v celoti držijo. Vtoževani znesek se nanaša na plačilo blaga, za katerega je tožena stranka trdila tako, da ga ni naročila kot tudi, da ji ni bilo izdobavljeno. Prvostopno sodišče se z naročilom blaga ni ukvarjalo, je pa pravilno ugotovilo, da priložena dobavnica št. 15 z dne 9.2.1995 s strani tožene stranke ni niti podpisana, niti ožigosana, tako da ta listina dejansko ni zadosten dokaz o tem, da je tožena stranka blago, katerega znesek se vtožuje, prejela. Drži tudi, da je izstavljen račun št. 11 z dne 9.2.1995 enostranska listina in zato sam za odločitev v navedeni zadevi ne zadostuje. Pritožba tudi pravilno opozarja, da zaslišana priča F. K. o dobavi blagajni vedel povedati ničesar. Priča A. B., pa je kot je prvostopno sodišče sicer pravilno ugotovilo, izjavil, da se sporne dobave blaga toženi stranki ne spominja. Glede na takšno ugotovljeno dejansko stanje prvostopnega sodišča, pa je le-to nepravilno sklepalo, da je bila dobava blaga tožeče stranke toženi stranki kljub temu izvršena. Zato je tudi nepravilno tožbenemu zahtevku ugodilo, čeprav, kot pravilno opozarja pritožba, prav noben izveden dokaz v navedeni zadevi tega ne potrjuje. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je s strani prvostopnega sodišča podana kršitev 3. tč. 373. čl. ZPP. Zato je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke tako glede vtoževane glavnice kot glede stroškov v celoti zavrnilo. Tožeča stranka namreč s predloženimi dokazi v skladu z 219. čl. ZPP ni dokazala, da bi tožena stranka blago, katerega znesek vtožuje, res prejela. Tega dejstva, kot je bilo zgoraj že povedano, ne potrjuje prav noben izveden dokaz prvostopnega postopka.

Ker je tožeča stranka v navedeni zadevi v celoti propadla, je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške, ki obsegajo le takso za ugovor v skladu s prvim odst. 154. čl. ZPP. Poleg tega pa je dolžna povrniti glede na spremenjeno odločbo v skladu z drugim odst. 166. čl. ZPP toženi stranki tudi pritožbene stroške, ki obsegajo takso za pritožbo v znesku 30.000,00 SIT. Navedene stroške je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo in jih naložilo v skladu z zgornjimi določili ZPP v plačilo tožeči stranki.