Jedro

Tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni zatrjeval skritih napak ali skritih lastnosti viličarja, zaradi katere bi sporni družbi grozil regres, zato sporna družba ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v pravdi. Zato bi moralo sodišče prve stopnje intervencijo zavrniti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se zavrne intervencija A., d. o. o., na strani drugotožene stranke.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dopustilo intervencijo A., d. o. o., na strani drugotožene stranke.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da glede na možnost objektivne odgovornosti druge toženke za nastalo škodo družba A., d. o. o. izkazuje pravni interes za udeležbo v sporu. Nobena od strank ni zatrjevala, da bi imel viličar kakšne napake, za katere bi lahko odgovarjal lastnik viličarja. Le v takšnem primeru bi lahko navedena družba izkazala pravni interes za sodelovanje v sporu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Po določbi 200. člena ZPP lahko vsaka stranka oporeka intervenientu pravico do udeležbe v postopku in predlaga, naj se intervencija zavrne; sodišče pa lahko tudi brez izjave strank zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes intervenienta. Pravni interes mora intervenient izkazati. Družba A. d. o. o. je navedla, da ima druga toženka v najemu njen viličar. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da pred izdajo izpodbijanega sklepa nobena od strank ni zatrjevala, da bi imel viličar kakšne napake, za katere bi lahko odgovarjal lastnik viličarja. Tožnik je v tožbi zatrjeval objektivno odgovornost druge toženke kot imetnice viličarja in obratovalca na podlagi 150. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl. - OZ). Glede na takšno trditveno podlago je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da se lahko izkaže, da je družba A. odgovorna za škodni dogodek, ki bo zato regresno terjana za povračilo prisojene odškodnine. Skladno s tretjim odstavkom 153. člena OZ ima namreč odgovorna oseba, ki je oškodovancu plačala odškodnino, pravico zahtevati njen celoten znesek od imetnika le, če je škoda posledica kakšne skrite napake ali skrite lastnosti viličarja. Ker tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni zatrjeval skritih napak ali skritih lastnosti viličarja, zaradi katere bi družbi A. grozil regres, navedena družba ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v pravdi. Zato bi moralo sodišče prve stopnje intervencijo zavrniti.

6. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo, tako kot je razvidno iz izreka.