Up-339/02 - 12

30. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 12. decembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 179/01 z dne 9. 4. 2002 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 669/2000 z dne 31. 5. 2001 in sodbo Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 1043/97 z dne 6. 1. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožniku je delovno razmerje prenehalo, ker je več dni zaporedoma neupravičeno izostal z dela. Delodajalec o ugovoru pritožnika zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ni odločil. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika za razveljavitev sklepa delodajalca o prenehanju delovnega razmerja oziroma za ugotovitev, da sklep ni dokončen in izvršljiv. Ugotovilo je, da je pritožnik samovoljno odšel na dopust in se na delo ni več vrnil. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je revizijo pritožnika zavrnilo.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama nižjih sodišč vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Meni, da izpodbijane sodbe temeljijo na pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo. Pritožnik zatrjuje, da mu ni bilo dokazano, da bi neupravičeno izostal z dela oziroma da mu delodajalec ne bi odobril letnega dopusta, zato naj ne bi bili izpolnjeni zakonski pogoji za izrek prenehanja delovnega razmerja. Sodiščem očita, da niso ugotovila, kdaj mu je dejansko prenehalo delovno razmerje, in da niso upoštevala navedbe prijateljske priče. Pritožnik prav tako meni, da so sodišča prekoračila okvire svojega odločanja, ko so ugotavljala dejstva, ki v sklepu o prenehanju delovnega razmerja niso bila navedena. Zatrjuje kršitev 14. in 22. člena Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče odloči o sporni zadevi.

B.

3.Načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se na področju sodnih postopkov izraža kot pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Ob presoji, ali je bila kršena navedena ustavna pravica, Ustavno sodišče ne ugotavlja pravilnosti oziroma zakonitosti sodnih odločb, temveč v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Ustavno sodišče zato tudi ne more presojati pravilnosti dokazne ocene in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju strank in ali je zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja. Okoliščin, pomembnih za ustavnopravno presojo kršitve te ustavne pravice, pritožnik ni izkazal. Sodišča so kot nesporno ugotovila, kdaj je pritožniku prenehalo delovno razmerje. Izjave oziroma navedbe prijateljske priče pa so pri odločanju upoštevala. Kot okoliščine, ki bi lahko utemeljevale to kršitev, zato ni mogoče šteti pritožnikovo nestrinjanje z dokazno oceno sodišč in njegovega nezadovoljstva s sodno odločitvijo.

Ustavno sodišče tudi ni moglo ocenjevati navedbe pritožnika, da izpodbijane sodne odločbe temeljijo na pravnem stališču, ki je v neskladju z Ustavo, saj tega ni z ničimer izkazal.

4.O mejah odločanja sodišč v delovnih sporih pa je že Vrhovno sodišče pritožniku pojasnilo, da je v primerih, kot je pritožnikov, ko delodajalec ne odloči o ugovoru delavca, delovno sodišče dolžno samo odločiti o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti delavca.

5.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan