Jedro

Tožniki nimajo položaja enotnih sospornikov, terjatev v zahtevku in izreku sodbe ni opredeljena kot solidarna na upniški strani, solidarnost na upniški strani pa se ne domneva. Gre torej za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno kaj drugega, deli med upniki na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve. Dovoljenost revizije se zato presoja za vsakega tožnika posebej.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim so tožniki zahtevali, da jim tožena stranka plača znesek 55.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov, kot izhaja iz izreka sodbe, prvima dvema tožnikoma pa še vsakemu po 7.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, so tožniki pravočasno vložili revizijo zaradi „bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava“ in predlagajo, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da njihovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo in je dovoljena le v okvirih in pod pogoji, ki jih določa zakon. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), če tega zneska ne presega, presega pa 2.000 EUR in zakon ne določa, da revizije ni, pa je dovoljena, če je predhodno dopuščena (tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP).

7. Tožniki so zahtevali plačilo 55.500,00 EUR izgubljenega dobička, prva dva tožnika pa še vsak po 7.000,00 EUR za nepremoženjsko škodo. Tožniki nimajo položaja enotnih sospornikov, terjatev v zahtevku in izreku sodbe ni opredeljena kot solidarna na upniški strani, solidarnost na upniški strani pa se ne domneva (406. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Gre torej za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno kaj drugega, deli med upniki na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve (tretji odstavek 393. člena OZ). Dovoljenost revizije se zato presoja za vsakega tožnika posebej (skladno z drugim odstavkom 41. člena ZPP). Če se terjatev za izgubljeni dobiček v višini 55.500,00 EUR deli med tožnike po enakih delih, izpodbijana vrednost spornega predmeta vsakega tožnika ne presega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, in to tudi ne pri prvih dveh tožnikih, katerih terjatev je sicer višja za vtoževani znesek nepremoženjske škode. Seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP namreč velja le za objektivno, ne pa tudi subjektivno kumulacijo zahtevkov v primeru navadnega sosporništva.

8. Revizija torej po samem zakonu ni dovoljena, predhodno pa ni bila dopuščena. Zato ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člena ZPP).