Jedro

V skladu s četrtim odstavkom 286.a člena ZPP je potrebno vloge sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. V konkretnem primeru je tožnica vlogo s pripombami na izvedeniško mnenje in predlogom za zaslišanje priče podala šele en dan pred razpisanim narokom, kar je prepozno. Vloge namreč ni bilo moč pravočasno vročiti nasprotni stranki, hkrati pa je šlo za narok, na katerem je sodišče dokazovanje in obravnavanje zaključilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 12.764,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnici je na račun toženca naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 1.467,65 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se iz razloga bistvene kršitve določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da so bile pripombe na izvedensko mnenje podane prepozno in so kot v take v skladu s petim odstavkom 286. člena ZPP podvržene prekluziji. Poudarja, da je pripombe na izvedensko mnenje podala pravočasno, in sicer v vlogi z dne 3. 7. 2015. V isti vlogi je tudi zaprosila sodišče za podaljšanje roka glede pripomb na izvedeniško mnenje v delu, kjer je obravnavalo cenitev nastale škode. Meni, da sodišče tovrstni prošnji neutemeljeno ni ugodilo. S podaljšanjem roka se namreč ne bi zavlekel pravdni postopek, kar je namen določbe 286.a člena ZPP. Poudarja, da bi okoliščine svoje odsotnosti lahko dokazovala zgolj z zaslišanjem prič, kar bi postopek še podaljšalo, zato bi bilo smotrneje, da bi sodišče podaljšanje roka dopustilo. Določene pripombe na izvedensko mnenje je podala šele tik pred razpisom naroka, saj ni verjela, da jih bo sodišče dopustilo. Pripominja še, da pripombe na izvedensko mnenje zadoščajo in stranki ni potrebno podati še predloga za dodatno zaslišanje izvedenca, temveč lahko neposredno zahteva postavitev novega izvedenca.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal, da se zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bil v zvezi z dokazovanjem poteka prometne nesreče in ocenitve škode postavljen izvedenec. Sodišče je njegovo mnenje poslalo v pripombe obema strankama in določilo rok petnajstih dni. Tožnica je v pravočasni vlogi navedla, da izvedeniškemu mnenju nasprotuje le v delu cenitve nastale škode, pri čemer je za natančnejši opis pripomb sodišče zaprosila za podaljšanje roka za petnajst dni. Ker ob tem ni izkazala opravičljivega razloga za podaljšanje roka, je sodišče njeno prošnjo zavrnilo. Kljub zavrnitvi prošnje je tožnica pripombe na mnenje podala, a šele tik pred razpisanim narokom, dne 29. 9. 2015 (tj. po preteku skoraj treh mesecev od poziva sodišča). Sodišče tako podanih navedb iz razloga prekluzije ni upoštevalo. Po stališču sodišča prve stopnje tožnici ni uspelo dokazati, da navedb ne bi mogla podati prej. Ker so bile podane en dan pred narokom, tožnica pa je predlagala tudi zaslišanje priče, bi njihovo upoštevanje pomenilo tudi kršitev načela ekonomičnosti postopka.

6. Pritožnica sodišču očita kršitev določbe 286.a člena ZPP, ker pravočasnemu zaprosilu navkljub ni podaljšalo roka za podajo pripomb na mnenje izvedenca oziroma ni upoštevalo pripomb na izvedeniško mnenje, podanih po preteku določenega roka. V skladu s prvim odstavkom 286.a člena ZPP lahko sodišče strankam pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom naloži, da v roku, ki ga določi, podajo izjavo o izvedeniškem mnenju. Če stranke tako določen rok zamudijo, sodišče njihove navedbe upošteva le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (peti odstavek 286.a člena ZPP).

7. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje sicer ravnalo v skladu s prvim odstavkom 286.a člena ZPP, a v pozivu stranke ni opozorilo na posledice zamude roka, kot to določa šesti odstavek 286.a člena ZPP (dopis na list. št. 133). Stranke zaradi zamude roka zato ne bi smele zadeti posledice prekluzije. Tudi sicer pripombe in ugovori zoper izvedensko mnenje niso dokazni predlogi in navedbe, pač pa dokazni ugovori, ki niso vezani na določeno fazo postopka. Pravila o prekluziji, določena v 286. členu ZPP jih zato ne zadenejo.(1) Kljub navedenemu pa je odločitev sodišča pravilna. V skladu s četrtim odstavkom 286.a člena ZPP je namreč treba vloge sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. V konkretnem primeru je tožnica vlogo s pripombami na izvedeniško mnenje in predlogom za zaslišanje priče J. K. podala šele en dan pred razpisanim narokom (vloga na list. št. 140 do 142), kar je prepozno. Vloge namreč ni bilo moč pravočasno vročiti nasprotni stranki, hkrati pa je šlo za narok, na katerem je sodišče dokazovanje in obravnavanje zaključilo. Preklic in ponoven razpis naroka bi tako pomenil nepotrebno podaljševanje postopka, zato ga sodišče prve stopnje pravilno ni dopustilo. Pritožbeno sodišče nadalje pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožnici ni uspelo izkazati opravičljivega razloga za prepozno podajo vloge. Navedbe o tem, da se je nahajala v tujini ter da ji ni bil znan novi naslov priče so namreč pavšalne in dokazno nepodprte, zato jih sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.

8. Po povedanem pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica dejstva, da pritožnica s pritožbo ni uspela, toženec pa z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispeval k reševanju zadeve na pritožbeni stopnji. Odgovor na pritožbo tako ni bil potreben strošek in ga krije toženec sam (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako odločba Vrhovnega sodišča RS III Ips 2/2016 z dne 20. 5. 2016 ter Zobec, J. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, 253. člen, str. 498.