Jedro

Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika dovoli izvršbo z novim izvršilnim sredstvom (in na nov predmet izvršbe) je ugovor dolžnika omejen na razloge, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo (in nov predmet). Zatrjevana nemožnost plačila za čas dokler se razmere v ZRJ ne stabilizirajo, ne predstavlja situacije, zaradi katere bi sodišče lahko odložilo izvršbo, medtem ko nastanka znatnejše škode dolžnik niti ne zatrjuje. V konkretnem primeru pogoji, pod katerimi lahko sodišče dovoli odlog izvršbe, niso izpolnjeni.

Izrek

Pritožba z dne 24.05.1999 in pritožba z dne 20.07.1999 se zavrneta kot neutemeljeni in se sklep sodišča prve stopnje z dne 07.04.1999 in sklep sodišča prve stopnje z dne 01.07.1999 potrdita.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 07.04.1999 s sklepom odločilo, da se izvršba dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. Ig 98/09060 z dne 24.11.1998, nadaljuje tudi z novim izvršilnim sredstvom in sicer prodajo dolžnikovih premičnih stvari.

Zoper navedeni sklep je dolžnik pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je sklep naslovnega sodišča neutemeljen, saj želi upnik svojo odgovornost za poslovno odločitev neupravičeno in neutemeljeno prenesti nanj. Upnik mu je blago prepustil brez garancij za plačila in s tem pokazal, da je pripravljen prevzeti odgovornost v poslih z njim. Upnik je vedel, da gre blago v ZRJ, ki je rizično tržišče. Zaradi objektivnih dejstev, ki mu onemogočajo plačilo blaga, ki je ostalo v ZRJ, se ne čuti odgovornega za nastalo situacijo. Navedel je tudi, da ne posluje in je brez sedeža. Meni, da je vsaka zahteva upnika v tej situaciji neutemeljena in neupravičena. Predlagal je, da sodišče ustavi postopek za toliko časa, da se nastala situacija v ZRJ stabilizira.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljen in ga na podlagi 2. odst. 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ob tem pa je dolžnikove ugovorne navedbe obravnavalo tudi kot predlog za odlog izvršbe in o njem odločilo dne 01.07.1999 tako, da je predlog za odlog zavrnilo.

Tudi zoper sklep z dne 01.07.1999 se je dolžnik pravočasno pritožil. Navedel je, da ne more izpolniti obveznosti upnika, saj posla glede na stanje v ZRJ ne more končati. Komercialist dolžnika A. V. je bil izgnan iz ZRJ zaradi lastne varnosti. Med iskanjem plačila za dobavljeno blago je bil 07.07.1998 ugrabljen. Grozili so mu z ubojem, če ne bo pozabil na posel. Upnik je na to pritožbo odgovoril. Navedel je, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen in da predloga za odlog izvršbe ni prejel. Pogodbeni stranki sta pravni osebi s sedežem v RS in blago ni bilo prodano tuji pravni osebi, zato meni, da je zavezanec za plačilo dolžnik.

Pritožba z dne 24.05.1999 ni utemeljena.

Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika dovoli izvršbo z novim izvršilnim sredstvom (in na nov predmet izvršbe), je ugovor dolžnika omejen na razloge, ki se nananšajo na novo izvršilno sredstvo (in nov predmet). Dolžnik v ugovoru ni navedel razlogov, ki bi preprečevali izvršbo na njegovih premičninah (1. odst. 55. člena ZIZ), zato je dolžnikov ugovor neutemeljen.

Sodišče druge stopnje pa je izpodbijani sklep preizkusilo tudi glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 55. člena ZIZ in 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ) in pri tem ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka in je pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo z dne 24.05.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

Tudi pritožba z dne 20.07.1999 ni utemeljena.

Sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali delno odloži izvršbo v primerih, navedenih v 1. odst. 71. člena ZIZ, ali kadar so podani drugi opravičljivi razlogi (2. odst. 71. člena ZIZ), če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.

Zatrjevana nemožnost plačila za čas, dokler se razmere v ZRJ ne stabilizirajo, ni situacija, zaradi katere bi sodišče lahko odložilo izvršbo, medtem ko nastanka znatnejše škode dolžnik niti ne zatrjuje.

V konkretnem primeru pogoji, pod katerimi lahko sodišče dovoli odlog izvršbe, niso izpolnjeni, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikov predlog zavrnilo.

Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZIZ v zvezi s 15. členom ZIZ) in ker kršitev ni našlo je pritožbo z dne 20.07.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep z dne 01.07.1999 na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).