Jedro

Trditev o tem, katera popravila so bila nepotrebna in kateri material je bil po nepotrebnem zamenjan, toženec ni podal. Toženec prav tako ni pojasnil, v čem naj bi bilo nepravilno rokovanje tožnika z ogrevalnim sistemom. V tem delu zato velja pritrditi tožniku, ki v odgovoru na pritožbo opozarja, da bi bil dokaz z izvedencem brez ustreznih predhodnih trditev nedovoljeni informativni dokaz.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v I. in II. točki potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo tožencu, da (I.) tožniku v 15 dneh plača 1.096,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 2024 in mu (II.) povrne 462,06 EUR stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, tožbeni zahtevek pa je (III.) zavrnilo v presežku za zakonske zamudne obresti za čas od 14. 12. 2023 do 11. 1. 2024.

2.Toženec, se zoper pritožuje zoper I. in II. točko sodbe in uveljavlja vse pritožbene razloge iz iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožniku pa naloži v plačilo pravdne stroške.

Opozarja, da bi ne glede na to, da gre za spor male vrednosti, moralo sodišče prve stopnje presoditi ali je glede na trditveno in dokazno podlago strank potreben narok in ga po potrebi tudi opraviti. V konkretnem primeru je med strankama precej spornih dejstev, ki bi jih moralo sodišče ugotavljati na naroku in izvesti predlagano zaslišanje strank in dokaz z izvedencem. Oba dokaza sta bila brez prepričljive razlage (zgolj s pojasnilom, da narok oz. izvedba dokazov ni potrebna) zavrnjena. S tem je postopek obremenjen s procesno kršitvijo.

Toženec je nasprotoval s strani tožnika zatrjevani skriti napaki in je zato predlagal dokaz z izvedencem, ki bi ugotovil vzrok in čas nastanka napake, nujen oz. smiseln obseg popravila ter vrednost popravila in materiala. Opozarja, da očitanih napak ni mogel nikoli preveriti, saj mu tega tožnik ni omogočil; da je napako povzročil tožnik zaradi nepravilnega rokovanja; da je tožnik napako odpravljal nepooblaščeno sam oz. po nepooblaščenem izvajalcu; da ni izkazano, da bi bila Truma res popravljena; da ni izkazano, kaj bi bilo nujno zamenjati in kaj je bilo zamenjano ter ali so cene materiala in dela primerne cenam na trgu; da dobavnica in specifikacija še ne pomenita, da gre za pravilne podatke ter nujno potrebna opravila in material. Tožnik pri notifikaciji napake ni upošteval rokov in načina grajanja napake. Vse to pomeni, da je tožnik pretrgal vzročno zvezo med domnevno škodo tožnika in odgovornostjo toženca. Ker gre za strokovna vprašanja, bi nanja moral odgovoriti predlagani izvedenec, listine s strani tožnika angažiranega nepooblaščenega serviserja predstavljajo pristranske podatke. Opozarja tudi, da je bilo med strankama dogovorjeno, da bo tožnik pripeljal avto 28. 11. 2023 k tožniku, da ta uredi in izpelje reklamacijo v zakonskem roku. Na dan, ko bi moral avtodom pripeljati, pa je peljal tožnik avtodom na nepooblaščeni servis A., s čimer se toženec ni strinjal in je to tudi povedal tožniku. Toženec je tožnika opozoril tudi, da zaradi samovoljnega ravnanja ne bo kril stroškov. Na servisu A. so brez soglasja toženca zamenjali tudi nepotrebne dele, tožencu ni bila dana možnost, da bi pregledal zadevo. Sodišče bi moralo navedene nejasnosti razčistiti z izvedbo naroka, kjer bi zaslišalo stranke, priče in izvedlo dokaz z izvedencem.

3.Tožnik v odgovoru pritožbi nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). V takšnem sporu je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), na kar sta bili pravdni stranki v pravnem pouku izpodbijane sodbe pravilno opozorjeni. Po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje je izhodišče tudi za pritožbeno odločanje, razen če je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje posledica zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 458. člena ZPP).

6.Pred sodiščem prve stopnje je bilo na podlagi listinskih dokazov v prilogah A ugotovljeno naslednje dejansko stanje, na katero je pritožbeno sodišče vezano:

-tožnik je kot potrošnik 11. 4. 2023 od toženca (podjetnika) kupil rabljen avtodom ...;

-toženec je dal za brezhibno delovanje plinskega gretja Truma in vodovodnega sistema prostovoljno garancijo;

-od novembra 2023 sta pravdni stranki komunicirali (SMS in e-pošta) glede napake, ki jo je tožnik ugotovil na ogrevalnem sistemu avtodoma (A3-5);

-toženec si pravočasno notificirane skrite napake na avtodomu ni ogledal in je ni dal popraviti, ampak je iz SMS sporočil razvidno, da je napotil tožnika, da vozilo pelje na servis;

-da bo vozilo peljal na servis A., d. o. o., je tožnik obvestil toženca, ki je tiho pristal na popravilo na tem servisu (oz. temu ni nasprotoval), saj je tožniku na sporočilo odpisal, da naj ga A. pokliče oz. naj mu da tožnik telefonsko številko, kamor bo A. poklical;

-4. 12. 2023 je toženec od tožnika prejel dokumentacijo servisa A., d. o. o., o potrebnosti popravila in okvirno ceno popravila, pa na to ni reagiral;

-ker toženec popravila iz naslova garancije ni poravnal, je stroške popravila v višini 1.096,95 EUR poravnal tožnik ob prevzemu vozila, s čimer pa mu je nastala škoda v navedeni višini.

7.Neutemeljene so trditve, da tožnik napake ni grajal pravočasno. Pri pogodbeni garanciji namreč ni dolžnosti notifikacije napak, napaka pa se lahko pokaže v garancijski dobi,2 kar se je v obravnavanem primeru tudi zgodilo. Tožnik je svojo pravico pravočasno sodno uveljavljal (487. člen Obligacijskega zakonika,3 v nadaljevanju: OZ). Enako kot pri stvarnih napakah pa mora tudi pri upravičenjih na podlagi garancije veljati hierarhija pravnih sredstev (razen, če bi se pravdni stranki v okviru pogodbene avtonomije dogovorili drugače).4 Tudi to dejstvo je sodišče prve stopnje ugotovilo. Posledica neodzivnosti toženca, da odpravi napako, je bila, da je moral stroške popravila kriti tožnik, kar je bila za tožnika škoda,5 ki jo je upravičeno terjal od toženca (484. člen OZ).

8.Toženec opozarja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem, češ da je tožnik zatrjeval obstoj skrite stvarne napake, čemur pa je sam oporekal. Iz pisne korespondence med strankama ni razvidno nasprotovanje. Še več, toženec je tožniku dajal nasvete, na kateri servis naj pelje avtodom (to potrjuje tudi na zadnji strani pritožbe). Poleg tega mu je na njegovo prošnjo tožnik posredoval fotografijo ekrana, ki je javljal napako (A3), kar pomeni, da je bil z obstojem napake seznanjen. Kot rečeno, je tožnik tožencu posredoval tudi ugotovitve servisa s fotografijami poškodb in okvar (A4). Tožnik je na ta način tožencu omogočil seznanitev z javljeno napako, z ugotovljenimi okvarami in poškodbami, prav tako mu je omogočil, da bi sodeloval pri odkrivanju vzrokov napake. Ob ustrezni skrbnosti bi si toženec brez vsakršnega dvoma lahko ugotovljeno napako ogledal, pa si je ni, prav tako bi lahko stopil v stik s servisom, če je menil, da ni potrebna zamenjava v ponudbi (A6) vseh popisanih delov, pa tudi tega ni naredil. Vse te ugotovitve kažejo, da je tožnik dal tožencu dovolj možnosti in časa, da bi napako odpravil, a se je očitno odločil, da je ne bo. Ni res, da tožnik tožencu ni dal možnosti, da pregleda zatrjevano napako, saj iz SMS korespondence izhaja ravno nasprotno. Tudi v trenutku, ko je bilo vozilo že na servisu A., d. o. o., je imel toženec še vedno možnost, da si napako ogleda, saj je bil o ugotovitvah servisa ustrezno obveščen (A4-5), tožnik ga v e-pošti z dne 4. 12. 2023 celo poziva, da naj sporoči svoje mnenje. Vse pomisleke, ki jih izraža sedaj, bi torej toženec lahko izrazil že takrat. Trditev o tem, katera popravila so bila nepotrebna in kateri material je bil po nepotrebnem zamenjan, toženec ni podal. Toženec prav tako ni pojasnil, v čem naj bi bilo nepravilno rokovanje tožnika z ogrevalnim sistemom. V tem delu zato velja pritrditi tožniku, ki v odgovoru na pritožbo opozarja, da bi bil dokaz z izvedencem brez ustreznih predhodnih trditev nedovoljeni informativni dokaz. Poleg tega pa gre v tem delu za pritožbo zoper ugotovljeno dejansko stanje.

9.Pritožba trdi tudi, da je bil dogovor med strankama, da bo tožnik 28. 11. 2023 pripeljal avto k tožencu, vendar iz SMS in e-poštne korespondence med strankama tak dogovor ni razviden. Na SMS z dne 27. 11. 2023, s katerim je tožnik toženca obvestil, da bo naslednji dan avtodom peljal na servis A., toženec ni odgovoril naj tožnik naslednji dan pripelje avtodom do njega, ampak, da naj ga A. pokliče oz. naj mu tožnik pošlje telefonsko številko, na katero bo sam poklical A. Iz tega je mogoč zaključek, ki ga je naredilo tudi sodišče prve stopnje, da toženec ni nasprotoval temu, da tožnik avtodom odpelje na servis A., še posebej pa tak odgovor ne potrjuje trditve, da naj bi tožnik 28. 11. 2023 pripeljal avtodom k tožencu, da bi ta ugotovil oz. odpravil napako. Slednje je tudi v nasprotju s prejšnjimi toženčevimi SMS odgovori, v kateri je tožnika sam napotoval, da pelje avtodom na servis.

10.Vse te ugotovitve potrjujejo, da je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 454. člena ZPP: nobena stranka ni izrecno zahtevala izvedbe naroka, o spornem dejanskem stanju pa je bilo mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov.

11.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (upoštevni) in ker niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12.Toženec ni uspel s pritožbo, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), tožnik pa sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča in je bil zato ta strošek nepotreben (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------

1

2

3

4

5

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 443, 443/1, 454, 454/2 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 484, 487

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.