Jedro

Sodišče prve stopnje ne more samo odločati o zapadlosti terjatve. Upnika mora pozvati, da predloži izjavo po 23. čl. ZIZ ali pa predlog zavrniti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (II. izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški izvršilnega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in izdalo sklep o izvršbi (tč. I izreka). Pod tč. II pa je zavrnilo predlog v delu za nezapadle obroke od julija 1999 do decembra 1999 in od januarja 1999 pa do junija 1999 ter pripadke.

Proti zavrnilnemu delu sklepa se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, ko je štelo, da je na podlagi 23. čl. ZIZ izvršbo mogoče dovoliti le z izterjavo zapadlih terjatev. Ta določba pa zahteva od sodišča, da od upnika zahteva pisno izjavo, da je terjatev zapadla. Terjatev upnika izvira iz neplačanih obrokov kupnine iz pogodbe z dne 13.8.1998, ki je upnik pomotoma ni priložil k izvršilnemu predlogu. Zapadlost je določena v 8. čl. pogodbe. Če iz verodostojne listine ni bila razvidna zapadlost obrokov, bi sodišče moralo pozvati upnika, da popravi vlogo v smislu 108. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Sodišče je prekoračilo pooblastila, ki jih ima po ZIZ in je odločilo o zapadlosti terjatve in se pri tem spuščalo v upnikove terjatve. Čas odločanja sodišča mora biti merodajen, saj je s tem upnik v slabšem položaju. Napačna je tudi odločitev o obrestih.

Na vročeno pritožbo dolžnik ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

V zadevi gre za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kar ureja določba 23. čl. ZIZ. Upnik je predložil kot listino izpisek o odprtih poslovnih terjatvah (priloga A2). Sodišče je na podlagi te listine odločilo, da je predlog delno utemeljen, za določene postavke pa je štelo, da ni utemeljen in je predlog zavrnilo. Upnik v pritožbi prilaga pogodbo, ki ni bila priložena predlogu. Iz te pogodbe ugotavlja zapadlost terjatve.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre očitno za izpisek iz poslovnih knjig, ki je lahko podlaga za predlagano izvršbo. Res je, da kadar iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatev, dovoli sodišče izvršbo, če je upnik predložil pisno izjavo, da je terjatev zapadla in navedel dan zapadlosti. Iz izpiska, ki je v spisu, dneva zapadlosti ni mogoče ugotoviti. Zato je tudi nejasno, kako je sodišče prve stopnje prišlo do sklepa, da upnik zahteva izterjavo obrokov, ki v času odločanja še niso zapadli. V tem delu tako sklepa ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb ZPP iz 14. čl. 2. odst. 339. čl. ZPP. To je narekovalo razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ponovno presoja predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Pri tem bo treba upoštevati listine in izjave upnika, katere je podal ob predlogu. Če iz izpiska iz poslovnih knjig ne izhaja, kdaj je terjatev zapadla, upnik pa ni predložil ustrezne pisne izjave, je treba predlog v tem delu zavrniti. Če pa je sodišče prve stopnje ugotovilo zapadlost, pa je treba pritrditi upniku, da bi ga bilo treba pozvati, da dopolni svojo vlogo, da je sposobna za obravnavanje, sicer pa predlog zavrniti. Pravilno opozarja upnik, da sklepanje sodišča o zapadlosti terjatve in s tem povezano zamudo lahko pripeljejo do meritonega odločanja, kar je sicer pridržano pravdnemu sodišču. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.