Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi dednega dogovora, vsebovanega v sklepu o dedovanju I D 595/95 z dne 29. 2. 1996, s katerim sta takratna solastnika Z. H. Š. in B. H. vzpostavila etažno lastnino na predmetnih nepremičninah oziroma hiši na naslovu M., pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru ne gre za delitev solastnine na podlagi 70. člena SPZ, temveč je predmet tega nepravdnega postopka le realizacija sklenjenega sporazuma/dednega dogovora z izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in elaborata parcelacije, ki predstavljata zaključno fazo sporazuma (107. člen SPZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnima sklepoma.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnima sklepoma1 je sodišče prve stopnje razdružilo pet nepremičnin, katerih solastniki so udeleženci tega postopka, vsak do ¼, tako, da se parcela ID znak 0000 204/2 razdeli na parcele 204/12, 204/13, 204/14 in 204/15, da se parcela ID znak parcela 0000 204/4 razdeli na parcele 204/16, 204/17 in 204/18, da parceli ID znak 0000 204/13 in ID znak 0000 204/16 predstavljata zemljišče pod stavbo ID znak 0000-59, posebni skupni del, na katerem se vknjiži lastninska pravica v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela: - ID znak posamezni del 0000-59-1 do 180/827, - ID znak posamezni del 0000-59-2 do 647/827; da se ustanovi stavba ID znak 0000-59 stoječa na parcelah ID znak 0000 204/13 in ID znak 0000 204/16, na naslovu M.; da se na stavbi ID znak 0000-59 ustanovi etažna lastnina z dvema posameznima deloma, in sicer posamezni del št. 1 z ID znakom posamezni del 0000-59-1, katerega izključna lastnika postaneta predlagatelja, vsak do ½, in posamezni del št. 2 z ID znakom posamezni del 0000-59-2, katerega izključni lastnici postaneta nasprotni udeleženki, vsaka do ½, parceli ID znak 0000 204/12 in ID znak 0000 204/17 predstavljata pripadajoče zemljišče in del posameznega dela ID znak 0000-59-1, parcele ID znak 0000 204/5, ID znak 0000 204/10, ID znak 0000 204/11, ID znak 0000 204/15, ID znak 0000 204/14 in ID znak 0000 204/18 pa predstavljajo pripadajoče zemljišče k stavbi 59 in del posameznega dela ID znak 0000 -59-2 (I. točka izreka) ter sklenilo, da je izvedeniško poročilo izvedenca mag. J. D. z dne 15. 6. 2019 sestavni del tega sklepa (II. točka izreka). V III. točki izreka sklepa je odločilo o prenosu hipotek s solastnine na posamezne dele, v IV. in V. točki izreka je za potrebe čiščenja greznice na parceli ID znak 0000 204/5 ob hiši ID znak 0000-59 ustanovilo služnost dostopa zaradi čiščenja greznice dvakrat letno na služeči parceli ID znak 0000 204/5, v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe ID znak 0000-59-1, in sicer dokler navedeni objekt ne bo priključen na javno kanalizacijsko omrežje, za potrebe čiščenja greznice na parceli ID znak 0000 204/12 ob hiši ID znak 0000/59 pa je ustanovilo služnost dostopa zaradi čiščenja greznice dvakrat letno na služeči parceli ID znak 0000 204/12, v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe ID znak 0000-59-2, prav tako dokler navedeni objekt ne bo priključen na javno kanalizacijsko omrežje. V VI. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega nepravdnega postopka, skupne stroške izvedencev in sodne takse pa si udeleženci delijo v sorazmerju s svojimi solastninskimi deleži, o čemer bo izdan poseben sklep.

2. Zoper sklep se pritožuje druga nasprotna udeleženka. Vztraja pri spoštovanju kupoprodajnih pogodb V. - R., družine G. in pogodb o dedovanju, kjer je jasno razvidno, koliko in kaj je čigav delež. Navaja, da je pripravljena na dogovor, da se črna gradnja, sporna ograja družine G. odstrani, da se nasprotnima udeleženkama vrne dvorišče, ki so si ga nezakonito prilastili pred njunim gospodarskim poslopjem in garažo na vzhodni strani in celotno zemljišče med B. cesto in hišo. G. v zameno dovoli, da imajo zaprto dvorišče in dovozno pot, ob pogoju, da imata nasprotni udeleženki po potrebi večkrat letno po predhodnem dogovoru služnost poti, saj sta sicer gospodarsko poslopje in garaža neuporabna. Tudi družina G. ima služnost na strani nasprotnih udeleženk. Zaradi njihove greznice je na njuni strani onemogočen dostop težjih vozil s tovorom. Prav tako nasprotni udeleženki ne moreta odmetavati iz njune terase snega, ki pade iz strehe. Nedopusten je dimnik G., ki poteka po sredini stanovanja nasprotnih udeleženk in je že povzročil požar, zaradi česar zahtevata njegovo odstranitev. Zavrača delitev stroškov sodnega izvedenca, saj sta nasprotni udeleženki že plačali svojo sodno izvedenko I. P. 3. Predlagatelja na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelji2 so predlagali delitev nepremičnin (parcel) ID znak 0000 204/2, ID znak 0000 204/4, ID znak 0000 204/5, ID znak 0000 204/10 in ID znak 0000 204/11. Sodišče prve stopnje je na podlagi dednega dogovora, vsebovanega v sklepu o dedovanju I D 595/95 z dne 29. 2. 1996, s katerim sta takratna solastnika Z. H. Š. in B. H. vzpostavila etažno lastnino na predmetnih nepremičninah oziroma hiši na naslovu M., pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru ne gre za delitev solastnine na podlagi 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), temveč je predmet tega nepravdnega postopka le realizacija sklenjenega sporazuma/dednega dogovora z izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in elaborata parcelacije, ki predstavljata zaključno fazo sporazuma (107. člen SPZ).

6. Druga nasprotna udeleženka v pritožbi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje neupoštevanje navedenega dednega dogovora. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu, ki je podlaga za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, pravilno ugotovilo in upoštevalo, da je Z. H. Š. na podlagi dednega dogovora prevzela pritlično etažo in kletno etažo, B. H. pa etažo prvega nadstropja, podstrešno etažo, garažo in drvarnico. Razdelila sta si tudi zemljišče okrog hiše, tako da spodnji sadni vrt na vzhodni strani hiše prevzame Z. H. Š., B. H. pa zgornji zelenjavni vrt na zahodni strani hiše. Druga nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je treba upoštevati tudi kupoprodajne pogodbe V.- R. in družine G., vendar, kot prvo, sploh ni navedla, kaj konkretno iz navedenih pogodb ni bilo upoštevano. Poleg tega je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da sta nasprotni udeleženki kupili dne 29. 6. 2005 nepremičnino od prodajalca Z. K., ki je nepremičnino pridobil na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. In 2000/785 z dne 7. 2. 2000 na javni dražbi (izvršba je tekla zoper dolžnika B. H.), kar pomeni, da sta kupili zatečeno stanje in točno določen del, in sicer del, ki ga je na podlagi dednega dogovora prejel B. H. Prav tako sta točno določen del (del, ki je pripadal Z.H. Š.) kupila predlagatelja, ki sta kupoprodajno pogodbo dne 13. 12. 1996 glede obravnavane nepremičnine sklenila z I. L., ta pa jo je pred tem kot kupec sklenil z Z. H. Š. kot prodajalko.

7. Ker ob upoštevanju dednega dogovora zemljišče vzhodno od hiše pripada v izključno last predlagateljema, je neutemeljeno pritožbeno vztrajanje, da bi bilo treba del tega zemljišča, in sicer zemljišče pred gospodarskim poslopjem in garažo nasprotnih udeleženk na vzhodni strani in celotno zemljišče med B. cesto in hišo, dodeliti nasprotnima udeleženkama. Ker je sodišče prve stopnje na ogledu ugotovilo, da lahko nasprotni udeleženki za dostop do garaže in gospodarskega poslopja uporabljata svoj del zemljišča, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi bilo treba za dostop do teh objektov ustanoviti služnost v korist nasprotnih udeleženk.

8. Drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje ustanovilo služnost dostopa zaradi čiščenja greznice na nepremičnini nasprotnih udeleženk v korist nepremičnine predlagateljev do priključitve njunega posameznega dela stavbe na javno kanalizacijsko omrežje, vendar pa je takšno služnost ustanovilo tudi na nepremičnini predlagateljev v korist nepremičnine nasprotnih udeleženk, s čimer so se na naroku dne 24. 5. 2019 vsi strinjali. S pritožbenimi navedbami o tem, kakšne omejitve imata nasprotni udeleženki na njuni nepremičnini zaradi greznice predlagateljev, zato druga nasprotna udeleženka ne more uspeti.

9. Pritožbene navedbe, da predstavlja ograja družine G. črno gradnjo, niso relevantne za odločitev v tem sporu. Vprašanje, ali je ograja postavljena zakonito ali ne, je namreč (lahko), kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, predmet drugih postopkov in ne tega postopka. Enako velja glede vprašanja nedopustnosti dimnika G., ki naj bi potekal po sredini stanovanja nasprotnih udeleženk.

10. Druga nasprotna udeleženka tudi neutemeljeno izpodbija odločitev o stroških. Sodišče prve stopnje je na podlagi 126. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), v skladu s katerim solastniki krijejo skupne stroške v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev, pravilno odločilo, da si udeleženci delijo stroške izvedencev in sodnih taks v sorazmerju s svojimi solastninskimi deleži. Glede na citirano določilo ZNP v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da sta nasprotni udeleženki izven tega nepravdnega postopka angažirali in plačali sodno izvedenko I. P., ki sicer niti ni podala mnenja glede razdružitve predmetnih nepremičnin, temveč o izvedbi nujnih vzdrževalnih del na obravnavani dvostanovanjski hiši (priloga B11), kar pomeni, da ne gre za strošek, ki je nastal v zvezi s tem postopkom, ni odločilno oziroma na odločitev o skupnih stroških ne vpliva.

11. Pritožbeni očitki torej nisi utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep v zvezi s popravnima sklepoma (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 S popravnim sklepom z dne 10. 9. 2019 je sodišče prve stopnje popravilo napake v parcelnih številkah, oznakah posameznih delov in naslovu J. G. S popravnim sklepom z dne 30. 9. 2019 pa je popravilo pomotni zapis v številkah hipotek. 2 Na začetku so bili trije, vendar pa je med postopkom predlagateljica V. G. umrla.