- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 153/2003
ECLI:SI:VSLJ:2003:I.CP.153.2003 Civilni oddelek
Povzetek
- Prenos pooblastila na drugega pooblaščencaAli je pooblaščenec tožeče stranke dolžan izkazati, da je pooblaščen tudi za prenos pooblastila na drugega pooblaščenca oziroma odvetnika?
- Zaupanje v pooblaščencaKako vpliva osebni značaj razmerja med stranko in pooblaščencem na prenos pooblastila?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba pooblaščenca, ki trdi, da se določilo 96. čl. ZPP nanaša le na pooblaščenca, ki ni odvetnik, utemeljena?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Notranje razmerje med stranko in pooblaščencem je zasnovano na zaupanju stranke do pooblaščenca. To razmerje je tesno osebnega značaja. Prav zaradi takšnega značaja pooblastilnega razmerja, zakon pogojuje prenos pooblastila na drugega z obstojem strankinega izrecnega pooblastila (96. čl. ZPP). Po takšnem prenosu drugi namreč ne zastopa pooblaščenca, ampak stranko, v katere imenu tudi dela. Prav zaradi narave tega razmerja je vseeno ali gre za prenos pooblastil na pooblaščenca, ki ni odvetnik, ali pa je odvetnik.
Izrek
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ker pooblaščenec tožeče stranke v odrejenem roku ni izkazal, da je pooblaščen tudi za prenos pooblastila na drugega pooblaščenca oziroma odvetnika. Proti takšni odločitvi je pooblaščenec vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Meni, da se določilo 96. čl. ZPP nanaša le na pooblaščenca, ki ni odvetnik. Če stranka da pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, bi verjetno nasprotovala prenosu pooblastila na tretjo osebo, ki ni odvetnik, saj v tem primeru grozi nevarnost, da bo zastopana slabše, kot po svojem prvotnem pooblaščencu. S tem, ko pooblaščenec za vložitev tožbe pooblasti odvetnika, pa po splošnem prepričanju stranki omogoči kvalitetnejše profesionalno zastopstvo. Njene koristi pri tem ne morejo biti ogrožene. Pritožba ni utemeljena. Notranje razmerje med stranko in pooblaščencem je zasnovano na zaupanju stranke do pooblaščenca. To razmerje je tesno osebnega značaja. Prav zaradi takšnega značaja pooblastilnega razmerja, zakon pogojuje prenos pooblastil na drugega z obstojem strankinega izrecnega pooblastila (96. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Po takšnem prenosu drugi namreč ne zastopa pooblaščenca ampak stranko, v katere imenu tudi dela. Prav zaradi narave tega razmerja je vseeno ali gre za prenos pooblastil na pooblaščenca, ki ni odvetnik, ali pa je odvetnik. Končno pa tudi zakon glede osebe drugega ne dela nobenih razlik ali gre pri tem za odvetnika ali laičnega pooblaščenca. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).