Jedro

Odtisi stopal, ki po petih letih uporabe skladišča niso več vidni, za samo uporabo skladišča niso bistveni. To pa pomeni, da gre za neznatno napako, ki nima nobene negativne posledice, ki bi se kazala v manjši vrednosti predmeta izpolnitve in ki bi jo bilo treba odpraviti z jamčevalnimi zahtevki. Odgovornost tožene stranke zato za obravnavano napako, ki ni imela za posledico nastanka škode, ne obstoji.

Ker tožeča stranka ni konkretno trdila, da je predstavljal vzrok za zamakanje odtočni žleb, ki je puščal (trdila je zgolj, da je navedeno napako zakrivil predhodni izvajalec fasade), sicer v konkretnem primeru ni moč šteti za dokazano dejstvo, da je odtočni žleb, ki ga ni postavila tožeča stranka, puščal, kar je izvedenec navedel kot vzrok za zamakanje fasade.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (IV. in V. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 136300/2009 z dne 24. 9. 2009 v prvem odstavku izreka za znesek 7.033,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 22. 12. 2008 dalje do prenehanja obveznosti in v tretjem odstavku izreka (I. točka izreka), v presežku (476,93 EUR z obrestmi) pa je sklep o izvršbi v prvem odstavku razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je dolžna tožena stranka po nasprotni tožbi tožeči stranki po nasprotni tožbi plačati znesek 1.255,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 350,00 EUR od 20. 6. 2011 dalje do prenehanja obveznosti in od zneska 905,00 EUR od dne 19. 9. 2014 do prenehanja obveznosti, v 15 dneh (III. točka izreka). Kar je zahtevala tožeča stranka po nasprotni tožbi več od tožene stranke po nasprotni tožbi (znesek 8.745,00 EUR z obrestmi), je zavrnilo (IV. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je tožena stranka o tožbi dolžna tožeči stranki po tožbi povrniti njene pravdne stroške v višini 2.100,72 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zaradi jasnosti bo v nadaljevanju te sodbe za stranko I. d. o. o. uporabljen izraz tožeča stranka, za stranko B. d. o. o. pa tožena stranka.

3. Zoper IV. in V. točko izreka sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe ustrezno spremeni ali razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče je zavrnilo zahtevek tožene stranke iz naslova škode zaradi odtisov stopal in razpok na tlaku skladišča na podlagi ugotovitev in stališč izvedenca, s katerimi pa se ni moč strinjati. Iz zapisnika zavarovalnice je razvidno, da so bili v tlaku vidni odtisi stopal. Torej je stvarna napaka obstajala, zato je tožena stranka kot naročnik upravičena do znižanja plačila ali povračila škode. Če se v času izdaje sodbe napaka zaradi obrabe ne vidi več, izvajalec ni prost odgovornosti. Ob gradnji sta tako projektant kot tožeča stranka vedela, za kakšne namene se bo uporabljalo skladišče. Pri projektiranju ni bilo napake, če pa je bila, bi jo moral izzivalec kot strokovnjak opaziti in nanjo opozoriti naročnika. Ker je ostala dejavnost tožene stranke ves čas nespremenjena, ni moč govoriti o neustrezno povečani uporabi skladišča. Tožena stranka zato zahteva, da se ji iz naslova napak v tlaku skladišča prizna vsaj ugotovljena škoda v višini 968,00 EUR. Nepravilna je tudi odločitev sodišča o zavrnitvi zahtevka za povračilo škode, nastale zaradi stika med demit fasado in obstoječo fasado iz panelov. Tožena stranka je trdila, da odtok ni puščal, temveč, da je do napake na fasadi prišlo izključno zaradi slabega dela tožeče stranke. V tem smislu je tudi podala tudi pripombo na izvedensko mnenje, ki je sicer prvotno navedel, da znaša škoda iz tega naslova 490,50 EUR. Na zaslišanju je izvedenec svoje mnenje spremenil in izjavil, da je prišlo do zamakanja zaradi napake na vertikalnem odtoku. Od kje izvedencu tak zaključek, ni jasno. Niti iz izpovedb prič niti iz trditev tožeče stranke namreč ne izhaja, da je bil odtok poškodovan. To ne izhaja niti iz računa podjetja P. d. o. o., ki je popravljalo fasado. Fasada sicer nabreka še naprej, kar je bilo ugotovljeno na ogledu. Navedeno potrjuje, da vzrok za nabrekanje fasade ni bilo puščanje odtoka. Ker se sodišče do navedb tožene stranke v zvezi z nadaljnjim nabrekanjem fasade ni opredelilo, je podana bistvena kršitev določb ZPP. Tožeča stranka za napako na fasadi ne more kriviti predhodnega izvajalca, saj bi morala kot dober strokovnjak oceniti, ali je predhodni sloj fasade zadosti posušen, da ona izvede zaključni sloj. Glede na navedeno vztraja pri zahtevku na povračilo škode v višini računa P. d. o. o. Nesprejemljiv je zaključek sodišča, ki temelji na mnenju izvedenca, da odkapni profil na krožnih oknih res ni bil izveden, vendar naj tudi ne bi bil potreben. Tožena stranka je izvedbo odkapnega profila naročila, zato bi moral biti izveden. Ker ni bil izveden, prihaja do zamakanja fasade in s tem do škode. Višino škode je potrebno ugotoviti in jo naložiti v plačilo tožeči stranki. Poškodbe na oknih, okenskih policah in fasadni panelih od lepilnega traku in malte so bile vidne od zaključku del tožeče stranke. Napake so razvidne tudi iz zapisnika napak zavarovalnice, na katerega tožeča stranka ni imela pripomb. Zaradi navedenih napak je tožena stranka naročila čiščenje pri L. s. p. Izvedenec je povsem protispisno in brez utemeljitve navedel, da naj bi podjetje L. s. p. izvajalo celotno čiščenje objekta in čistilo tudi za drugimi izvajalci. Da je slednje čistilo le za tožečo stranko in ne za drugimi izvajalci, ki jih sicer sploh ni bilo, in da je tudi tudi zgolj to čiščenje zaračunalo toženi stranki, izhaja iz računa in priloženega poročila L. s. p. Navedeno je potrjeno tudi z izpovedbo direktorja tožene stranke, bivšega direktorja tožene stranke in nadzornega ter z zapisnikom zavarovalnice. Ker se sodišče do računa in poročila L. s. p. ni opredelilo in ker ni navedlo, na podlagi česa verjame, da je navedeno podjetje čistilo tudi druge dele stavbe za drugimi izvajalci, kar sicer tožeča stranka niti ni trdila, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče toženi stranki prizna celoten strošek čiščenja po računu podjetja L. s. p. Sodišče je na podlagi mnenja izvedenca zaključilo, da za poškodbo fasadnega panela ni odgovorna tožeča stranka, ker ni upravljala z dvigalom. Kako je izvedenec navedeno ugotovil, ni jasno, niti to ni bila njegova naloga. Iz izpovedb direktorja tožene stranke, bivšega direktorja tožene stranke, nadzornega in priče C. C. izhaja, da so z dvigalom upravljali delavci tožeče stranke, kar je tudi edino logično, saj so oni rabili košaro. Drugače je izpovedal le podizvajalec tožeče stranke A. A. Ker je sodišče verjelo povsem neutemeljeni in neobrazloženi navedbi izvedenca ter pristranski priči, ni pa verjelo izpovedbi večine prič, predlaga, da se sodba v tem delu razveljavi z napotkom, da izvedenec ugotovi še višino škode iz tega naslova. Posledično se pritožuje zoper stroškovno odločitev. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožeča stranka je v pravočasnem odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe. Predlaga zavrnitev pritožbe in povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V tej pravdi je tožeča stranka s tožbo zahtevala od tožene stranke (delno) plačilo po pogodbi št. 17/2008 z dne 26. 6. 2008, s katero se je tožeča stranka kot izvajalec zvezala za toženo stranko kot naročnika izvesti fasaderska in zidarska dela na poslovnem objektu B. M., v skladu s ponudbo št. 85/08 z dne 27. 6. 2008. Tožena stranka je navedenemu zahtevku nasprotovala z navedbami, da je bila izvedba del pomanjkljiva, zaradi česar je uveljavljala znižanje plačila za opravljen posel, z nasprotno tožbo pa je zahtevala tudi plačilo odškodnine kot strošek odprave napak. V pritožbenem postopku je sporna zgolj še odločitev o zahtevku po nasprotni tožbi, in sicer glede tistih zatrjevanih napak, za katere je sodišče prve stopnje zavrnilo jamčevalne zahtevke tožene stranke.

Tlak skladišča

7. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ni utemeljen jamčevalni zahtevek tožene stranke zaradi napak na tlaku skladišča. Golo dejstvo, da so bili odtisi stopal vidni v tlaku, ko je tožeča stranka končala z izvedbo tlaka, na kar opozarja tožena stranka v pritožbi, ne zadošča za zaključek o odgovornosti tožeče stranke za stvarne napake iz tega naslova, kot pravilno izhaja že iz razlogov prvostopenjske sodbe. V konkretnem primeru je namreč treba upoštevati tudi, da odtisi stopal, ki po petih letih uporabe skladišča niti niso več vidni, za samo uporabo skladišča niso bistveni, kar je priznala tudi tožena stranka. To pa pomeni, da gre za neznatno napako, ki nima nobene negativne posledice, ki bi se kazala v manjši vrednosti predmeta izpolnitve in ki bi jo bilo treba odpraviti z jamčevalnimi zahtevki.(1) Odgovornost tožene stranke zato za obravnavano napako, ki ni imela za posledico nastanka škode, ne obstoji.

8. Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno zaključilo, da tožena stranka, na kateri je bilo trditveno in dokazno breme glede predpostavk odgovornosti za stvarne napake, ni dokazala, da so razpoke v tlaku posledica neenakomernega nanosa tlaka. Navedeni zaključek ima namreč oporo v izpovedbi priče D. D., ki je izvajal tlak za tožečo stranko, da je bil nanos povsod enak, ter v izvedenskem mnenju izvedenca B. B. in njegovi dopolnitvi, na katerega se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo, saj je bilo strokovno in prepričljivo, s katerim niso bile potrjene navedbe tožene stranke, da je bil tlak neenakomerno nanesen in da so zato nastale razpoke. Tožena stranka navedeni zaključek izpodbija z navedbo, da neustrezno povečana uporaba skladišča in slabo projektiranje nista vzrok za nastale razpoke, kar je trdila tudi v pripombah na izvedensko mnenje, v katerem je izvedenec navedel, da je slaba izvedba le eden izmed možnih vzrokov za nastale razpoke (kot možne vzroke je navedel še neustrezno povečano uporabo skladišča in slabo projektiranje), s čimer pa ne more uspeti. Izvedenec je namreč njene pripombe v ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja v celoti ovrgel, s tem ko je jasno in prepričljivo izpovedal, da razpok v tlaku ni pripisati slabi izvedbi. Ker je tožena stranka pravočasno trdila zgolj, da je tožeča stranka odgovorna za obravnavano napako, ker je neenakomerno položila tlak, ni pa v tej zvezi tožeči stranki pravočasno očitala, da bi morala v primeru napak v projektiranju te opaziti in nanje opozoriti naročnika (navedeno je trdila šele po prvem naroku za glavno obravnavo, in sicer v pripombah na izvedensko mnenje, pri tem pa ni pojasnila, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti pravočasno), sodišče prve stopnje teh navedb pravilno ni upoštevalo (primerjaj 286. člen ZPP) niti jih ne more upoštevati pritožbeno sodišče. Stik med demit fasado stopnišča in obstoječo fasado iz panelov

9. Sodišče prve stopnje je jamčevalni zahtevek v zvezi z zamakanjem na stiku med demit fasado stopnišča in obstoječo fasado iz panelov ter odstopanjem veznega sloja in barve od podlage, kar naj bi potrditvah tožene stranke povzročal stik med demit fasado stopnišča in obstoječo fasado iz panelov, zavrnilo, ker tožena stranka ni dokazala, da je navedeno napako povzročila tožeča stranka. Tudi z navedenim zaključkom sodišča prve stopnje, ki ga tožena stranka izpodbija, se pritožbeno sodišče strinja, saj ima oporo v strokovnem in popolnem izvedenskem mnenju izvedenca B. B. Ker tožeča stranka ni konkretno trdila, da je predstavljal vzrok za zamakanje odtočni žleb, ki je puščal (trdila je zgolj, da je navedeno napako zakrivil predhodni izvajalec fasade), sicer v konkretnem primeru ni moč šteti za dokazano dejstvo, da je odtočni žleb, ki ga ni postavila tožeča stranka, puščal, kar je izvedenec navedel kot vzrok za zamakanje fasade. Vendar pa to ne pomeni, da je tožena stranka zadostila svojemu dokaznemu bremenu in s stopnjo prepričanja dokazala, da je bil vzrok za zamakanje na strani tožeče stranke oziroma da je za zamakanje oziroma nabrekanje fasade odgovorna tožeča stranka, ob dejstvu, da iz izvedenskega mnenja(2) (niti iz drugih dokazov) navedeno ne izhaja. Glede na navedeno pa tudi ni bistveno za odločitev, ali fasada nabreka še naprej. V tej zvezi zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko se do te okoliščine ni opredelilo. Tudi sicer pa iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da je bilo na ogledu z izvedencem ugotovljeno, da fasada nabreka še naprej, kar trdi tožena stranka v pritožbi, oziroma iz izvedenskega mnenja jasno izhaja, da je bila navedena napaka odpravljena s strani podjetja P. d. o. o. Odkapni profil na krožnih oknih

10. Tožena stranka je v zvezi z odkapnim profilom na krožnih oknih trdila, da ga tožeča stranka ni vgradila, zaradi česar je uveljavljala znižanje plačila. Ni pa v tej zvezi zahtevala z nasprotno tožbo plačila odškodnine za škodo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje njene navedbe v zvezi z odkapanim profilom pravilno upoštevalo (zgolj) pri obravnavanju (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke za plačilo po omenjeni pogodbi. Ker pa se tožena stranka zoper odločitev v tem delu ni pritožila, že iz tega razloga ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je upravičena do povrnitve škode, ki naj bi ji nastala zaradi nevgrajenega, a naročenega odkapnega profila. Tudi sicer pa so pritožbene navedbe tožene stranke, s katerimi izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala, da je bila izvedba odkapnega profila naročena, ki temelji na izvedenskem mnenju, pavšalne, saj tožena stranka ne pojasni, kateri dokaz navedeno dejstvo dokazuje oziroma zakaj je dokazna ocena v tem delu napačna.

Poškodbe na oknih, okenskih policah in fasadnih panelih od lepilnega traku in fasadne malte

11. Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje toženi stranki zaradi poškodb na oknih, okenskih policah in fasadnih panelih od lepilnega traku in fasadne malte utemeljeno ni priznalo celotnega stroška čiščenja po računu podjetja L. s. p. v višini 700,00 EUR, temveč v ocenjeni vrednosti 350,00 EUR. Oporo za takšno odločitev je imelo sodišče prve stopnje v izvedenskem mnenju izvedenca B. B., ki je navedel, da se navedeni račun podjetja L. s. p. ne more nanašati le na čiščenje manjših poškodb in nečistoč na fasadi, za katere je odgovorna tožeča stranka, ampak se nanaša na celotno čiščenje objekta, pri čemer so dela izvajali tudi drugi izvajalci, ter da je finalno čiščenje strošek tožene stranke. Pojasnil je tudi, da je z ozirom na njegovo prakso za obseg del, ki jih je izvajalo podjetje tožeče stranke, račun pretiran, ker podjetje ni moglo zamazati toliko fasade, da bi bil račun upravičen v višini 700,00 EUR. Tožena stranka v pritožbi sicer trdi, da je izvedensko mnenje v tem delu protispisno in brez utemeljitve, s čimer pa se ni moč strinjati. Izvedenec je namreč pojasnil, na podlagi česa je štel, zakaj strošek čiščenja poškodb, ki so posledica del tožeče stranke, ne znaša 700,00 EUR, ampak ocenjenih 350,00 EUR. Njegovo mnenje pa tudi ni v nasprotju s podatki spisa, saj iz računa in poročila L. s. p. ne izhaja jasno, da je navedeno podjetje opravilo čiščenje le za tožečo stranko, kar trdi tožena stranka v pritožbi. Prav tako navedeno ne izhaja iz ostalih dokazov, na katere se sklicuje tožena stranka v pritožbi. Ne drži tudi pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do računa in poročila L. s. p., saj se je do njiju posredno opredelilo s tem, ko je povzelo in se oprlo na izvedensko mnenje v delu, v katerem je izvedenec B. B. povzel vsebino navedenih listin in nato tudi pojasnil, zakaj iz njiju ne izhaja, da se nanašata zgolj na čiščenje poškodb, ki so nastale zaradi del tožeče stranke. Ker je iz trditev tožeče stranke izhajalo, da se strošek po računu podjetja L. s. p. nanaša na finalno čiščenje in ne na izredno čiščenje kot posledico napačne izpolnitve pogodbe s strani tožeče stranke, pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje, s tem ko je ugotavljalo, na kaj vse se je nanašal navedeni račun oziroma kaj je čistilo podjetje L. s. p., zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP.

Poškodovani fasadni panel od dvigala

12. Sodišče prve stopnje je zahtevek iz naslova škode zaradi poškodovanega fasadnega panela od dvigala zavrnilo z obrazložitvijo, da je z dvigalom upravljal delavec tožene stranke, kar je izhajalo iz neprerekanih trditev tožeče stranke, zaradi česar tožeči stranki ni moč naprtiti odgovornosti za poškodbe, nastale pri premikanju dvigala, pa čeprav je dvigalo delovalo za potrebe izvajanja njenih del. Tožena stranka navedeni zaključek izpodbija, ker meni, da iz izvedenih dokazov izhaja, da so z dvigalom upravljali delavci tožeče stranke. S takšnimi pritožbenimi navedbami pa ne more uspeti, saj, kot je bilo pojasnjeno, sodišče prve stopnje dejstva, da je z dvigalom upravljal delavec tožene stranke, ni ugotavljalo na podlagi izvedenih dokazov, temveč ga je v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štelo za priznanega, ker ni bilo prerekano, tožena stranka pa v pritožbi ne trdi, da niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo navedene določbe ZPP, kršitev katere lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega sodišča, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (primerjaj 350. člen ZPP).

13. Ker torej uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (IV. in V. točka izreka) potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi v prvim odstavkom 165. člena ZPP). Prav tako tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k razjasnitvi zadeve in odločitvi (155. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Namen jamčevalnih sankcij je v odpravi škode, ki nastane zaradi izpolnitve z napakami - primerjaj N. Plavšak in drugi v: Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV založba, Ljubljana 2003, str. 541. Op. št. (2): Izvedenec je (najprej) zgolj dopustil možnost, da je prišlo do obravnavane napake zaradi tega, ker zaključni sloj, ki ga je izvedel drug izvajalec, ni bil zadostno presušen, kar bi lahko predstavljalo podlago za odgovornost tožeče stranke, saj bi morala v primeru, da bi ugotovila, da zaključni sloj ni zadostno presušen, o tem obvesti naročnika, nato pa je jasno navedel, da navedeno ni bilo vzrok za obravnavano napako.