Jedro

Ker tožniku nezakonito ravnanje z denarnim zneskom, ki ga ni odvedel v blagajno, v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka ni bilo izrecno očitano, to ni moglo biti predmet disciplinskega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev disciplinskih odločb tožene stranke z dne 29.11.2002 in 21.1.2003, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitev dolžnika na delo. Ugotovilo je, da si je tožnik v zvezi z delom čuvaja na parkirišču prilastil 9.500 SIT, kar je storil s tem, da tega zneska mimo osebne blagajne pobrane parkirnine ni zabeležil v primopredajno knjigo in ga tudi kasneje na poziv nadrejenih ni odvedel v blagajno.

Sodišče druge stopnje je na tožnikovo pritožbo sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožniku namesto prenehanja delovnega razmerja izreklo disciplinski ukrep denarne kazni. Hkrati je ugodilo tožnikovemu reintegracijskemu zahtevku, delno pa tudi stroškovnemu zahtevku. Presodilo je, da v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka prisvojitev denarja tožniku ni bila očitana, disciplinska komisija pa sama ni smela širiti opisa očitanega ravnanja. Ravnanje, ki je bilo tožniku očitano, je lahko pomenilo le lažjo kršitev delovnih obveznosti v smislu 1. alinee 9. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti tožene stranke, to je neizpolnjevanje delovnih obveznosti, za katero pa ni predviden izrek ukrepa prenehanje delovnega razmerja.

Zoper pravnomočno sodbo sodišče druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka in predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve pritožbe in potrditve sodbe sodišča prve stopnje. Navaja, da je bila tožniku v disciplinskem postopku ves čas očitana storitev hujše kršitve delovnih obveznosti iz 4. alinee 8. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, ki jo je tožnik storil s tem, da primanjkljaja oziroma viška gotovine ob zaključku dela ni vpisal v primopredajno knjigo. S tem je bilo tožniku dejansko očitano nezakonito razpolaganje z gotovino s posledičnimi bistvenimi motnjami delovnega procesa.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Tožena stranka revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni izrecno uveljavljala. Zato sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkušati.

Po ugotovitvi nižjih sodišč je direktor tožene stranke dne 13.11.2002 zahteval zoper tožnika uvedbo disciplinskega postopka, ker naj bi imel ob zaključku izmene dne 5.11.2002 pri predaji denarja primanjkljaj oziroma višek denarja v znesku 9.950 SIT in tega ni vpisal v primopredajno knjigo. S tem naj bi storil kršitev po 4. alinei 8. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti tožene stranke.

Pravilno sodišče v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je bila v dejanskem smislu na tak način tožniku očitana le opustitev zabeležbe blagajniškega viška ali manjka v primopredajni knjigi, sklicevanje na disciplinsko kršitev v smislu pravilnika pa je pomenilo predlog pravne kvalifikacije tožniku očitanega ravnanja. Ker tožniku nezakonito oziroma napačno ravnanje z zneskom 9.950 SIT ni bilo izrecno očitano, to ni moglo biti predmet disciplinskega postopka. Pritožbeno sodišče je zato pravilno presodilo, da lahko pomeni v zahtevi očitano ravnanje, to je opustitev zabeležbe o ugotovljenem manjku oziroma višku v nasprotju z delovnimi navodili, le lažjo kršitev delovnih obveznosti v smislu 1. alinee 9. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev tožene stranke, to je neizpolnjevanje oziroma malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti, za katero v skladu z 58. členom Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90) in 12. členom pravilnika ni bil dopusten izrek disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja.

Ker je tožena stranka v disciplinskem postopku samovoljno širila obseg v zahtevi za uvedbo postopka očitanih ravnanj, je tudi sicer prišlo do nejasnosti, kaj je tožnik v smislu disciplinske kršitve dejansko storil. Medtem ko sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bil tožnik v disciplinskem postopku spoznan za odgovornega, "ker si je prilastil 9.500,00 SIT", je tožena stranka v reviziji poudarjala, da "tožniku ni bila očitana tatvina - odtujitev gotovine, temveč ugotovljen manjko ter nepravilen vpis v primopredajno knjigo"; na drugem mestu pa, da se tožniku "ni očitala tatvina - prisvojitev, temveč nezakonito razpolaganje gotovine", oziroma da "toženke ni zanimala namera tožnika, ali si je hotel gotovino prisvojiti ali ne". Do takih pravno nevzdržnih nedoslednosti in nasprotij ne bi prišlo, če bi se tožena stranka v disciplinskem postopku omejila na ravnanja, ki so bila tožniku v zahtevi za uvedbo postopka dejansko očitana. Izpodbijana sodba je tudi zato pravilna.

Glede na povedano sodišče zaključuje, da revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pri izdaji izpodbijane sodbe ni podan. Zato je na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.