Jedro

Četudi zavarovancu preneha zavarovanje, se mu starostna pokojnina ne more pričeti izplačevati, če ne izpolnjuje pogojev, ki so za pridobitev pravice do starostne pokojnine določeni v ZPIZ-1 (pokojninska doba, starost).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se razveljavita odločbi toženca št. ... z dne 16. 9. 2009 in št. 4189054 z dne 17. 12. 2009 ter, da se ji prizna pravica do starostne pokojnine od 1. 1. 2009 dalje v znesku 361,06 EUR. Obenem je odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, tožencu pa naloži v plačilo stroške postopka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, podredno pa, da pritožbi ugodi, sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Navaja, da je napačna in neutemeljena odločitev sodišča, da je tožnica izpolnila pogoje za pridobitev pokojnine s plačilom prispevkov z dne 17. 4. 2009 in da ji gre citirana pravica šele od navedenega dne dalje. Sodišče je v sodbi sledilo le obrazložitvam spornega pravnega vprašanja toženca, ni pa se opredelilo do navedb tožnice in zgolj navedlo, da je po oceni sodišča toženec pravilno kot pravno podlago za odločitev v konkretni zadevi, upošteval določbo 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1). Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj naj bi bilo materialno pravno napačno stališče tožnice, da slednja v času med 1. 1. 2009 in 17. 4. 2009 ni bila zavarovana in da se je nakazilo doplačila prispevkov, ki ga je delodajalec tožnice nakazal dne 17. 4. 2009 nanašalo na obdobje od oktobra 2005 do decembra 2006, zaradi česar bi toženec moral pokojnino izplačevati že od 1. 1. 2009 naprej. Sklicuje se na določbo 157. člena ZPIZ-1 in vztraja, da ta določba predstavlja pravno podlago za odločitev v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je sporno pravno vprašanje o tem, kdaj je tožnica izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, rešilo materialno pravno zmotno. Vztraja, da tožnica pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni izpolnila s plačilom prispevkov na dan 17. 4. 2009, temveč z dnem, ko je izpolnila vse pogoje po 1. in 2. odstavku 156. člena ZPIZ-1, torej na dan 1. 1. 2009, saj ji je 31. 12. 2009 prenehalo zavarovanje. Pogoj za uveljavitev pravice do pokojnine je prenehanje zavarovanja, tožnica pa je zato v skladu s 1. odstavkom 157. člena ZPIZ-1 upravičena do izplačevanja pokojnine od naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Tožnica je kljub samemu doplačilu prispevkov za obdobji v letu 2005 in 2006 dne 17. 4. 2009, dosegla izpolnitev pogojev za upokojitev z dnem 31. 12. 2008, saj se je doplačilo prispevkov nanašalo na to obdobje, ne pa na obdobje med 1. 1. 2009 in 16. 4. 2009. Ker od dne 31. 12. 2008 tudi ni bila več zavarovana, ji po 157. členu ZPIZ-1 pripada izplačilo pokojnine od vključno 1. 1. 2009. Meni, da ni jasno stališče prvostopenjskega sodišča, zakaj naj bi tožnica šele dne 17. 4. 2009 izpolnila pogoje za pridobitev starostne pokojnine, ko pa se je doplačilo prispevkov nanašalo na obdobje od leta 2005 do 2006. Dodatno se sklicuje na določbo 2. odstavka 157. člena ZPIZ-1 in poudarja, da zakon izrecno določa, da se lahko pokojnina izplačuje tudi za nazaj. Nikjer v zakonu pa ni podlage za zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, ki trenutek začetka izplačevanja pokojnine veže na dejstvo naknadne poravnave prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sklicuje se na stališče, zavzeto v sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 81/2005 z dne 22. 11. 2005, da v kolikor do prenehanja zavarovanja ne pride, dejstvo, da je zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine, na pravico, ki bi mu šla, nima nobenega vpliva. Sklicuje se še na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 108/2010 z dne 11. 3. 2010 in stališče, da je prenehanje zavarovanja, z izjemo vajencev in oseb iz 2. odstavka 34. člena ZPIZ-1, pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine v smislu njene uveljavitve in uživanja in da pokojnina kot redni mesečni prejemek pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja, medtem ko zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice. Pritožba meni, da je tožnica pravico do starostne pokojnine pridobila že z dnem, ko je izpolnila pogoje za pridobitev starostne pokojnine, to z dopolnitvijo 56 let starosti in 36 let ter 9 mesecev pokojninske dobe, kar je bilo glede na naknadno doplačilo prispevkov izpolnjeno 31. 12. 2008, med tem ko bi se pravica do izplačila starostne pokojnine lahko realizirala že s 1. 1. 2009. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica šele z naknadnim plačilom prispevkov izpolnila pogoje za upokojitev. Sodišču očita tudi storjeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) zaradi neobrazloženosti sodbe in neskladja med izrekom in obrazložitvijo, očita pa tudi storjeno kršitev po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP iz razloga, ker sodišče ni opozorilo tožnice na pomoto v tožbi kljub jasnosti podatkov iz upravnega spisa, ko je upoštevalo pomotni zapis zneska pokojnine v višini 361,06 EUR. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), v obsegu pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP iz 2. odstavka 339. člena, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in da v postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, niti do očitanih kršitev. Pritožbeno sodišče poudarja naslednje.

Po 1. odstavku 157. člena ZPIZ-1 pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. V 2. odstavku citirane določbe pa se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj.

Ta določba določa pričetek izplačevanja pokojnine. Pričetek izplačevanja pokojnine je praviloma vezano na prenehanje zavarovanja, pod pogojem, da ima zavarovanec tudi priznano pravico do pokojnine. Ta je zavarovancu priznana, če izpolnjuje pogoje, ki so za posamezno pravico določeni v zakonu.

V 1. odstavku 156. člena ZPIZ-1 je jasno določeno, da zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji.

Vse navedeno pomeni, da tudi če zavarovancu preneha zavarovanje, se mu pokojnina ne more pričeti izplačevati, če ne izpolnjuje pogojev, ki so določeni v ZPIZ-1 za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine se nanašajo na dopolnitev določene pokojninske ali zavarovalne dobe in starosti (pogoj zavarovalnega primera iz 35. člena ZPIZ-1) torej pogoji iz 36. člena oz. v zvezi s to določbo v prehodnem obdobju od pričetka veljavnosti ZPIZ-1 (od 1. 1. 2000) do leta 2013, pogoji določeni v 398. členu ZPIZ-1. V tej določbi so za vsako leto posebej določeni pogoji, ki jih mora ženska izpolnjevati v posameznem letu glede pokojninske dobe in starosti.

Konkretno je v 398. členu ZPIZ-1 določeno, da mora ženska v letu 2008 za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolnjevati pogoj starosti 56 let in pokojninske dobe 36 let in 9 mesecev. V letu 2009 (ki se prične s 1. 1.) pa je pogoj starosti 56 let in 4 mesece ter pokojninske dobe 37 let. Teh pogoje starosti in pokojninske dobe, ki morata biti izpolnjena kumulativno, pa tožnica, rojena 19. 11. 1952 dne 1. 1. 2009, ni izpolnjevala. S 1. 1. 2009 veljajo že pogoji, ki so določeni za leto 2009 in ne več pogoji, ki so določeni za leto 2008. Pritožba zmotno meni, da je tožnica 1. 1. 2009 izpolnjevala pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi dopolnjene starosti 56 let in 36 let ter 9 mesecev pokojninske dobe.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica 1. 1. 2009 ni izpolnjevala pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine in posledično, kljub temu, da ji je zavarovanje prenehalo že 31. 12. 2008, se ji tudi pravilno starostna pokojnina s 1. 1. 2009 ni pričela izplačevati. Pogoji za pridobitev pravice do pokojnine so določeni kumulativno, kar pomeni, da če samo eden od pogojev manjka, pravice do pokojnine uživalec ne more pridobiti, niti se mu pokojnina ne more pričeti izplačevati. Sodišče prve stopnje in pred tem toženec, je pravilno določilo datum priznanja oz. pričetka izplačevanja tožničine pokojnine. Iz podatkov Davčne uprave Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana, št. ... z dne 3. 7. 2009 je razvidno, da je tožnica naknadno poravnala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dne 17. 4. 2009 za nazaj za leti 2005 in 2006. Šele z naknadnim plačilom prispevkov in štetjem manjkajoče zavarovalne dobe zaradi neplačila prispevkov, je tožnica pravico do starostne pokojnine pridobila z dnem 17. 4. 2009. To je z dnem, ko je poravnala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dne 1. 1. 2009 tožnica prispevkov za sporni leti še ni imela poravnanih, pravice iz obveznega zavarovanja pa zavarovanec glede na 5. odstavek 7. člena ZPIZ-1 pridobi izključno na podlagi plačila prispevkov, razen v primerih, ko zakon določa drugače. Za takšen primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

Primeri, na katere se pritožba sklicuje se nanašajo na situacije, ko so zavarovanci izpolnili pogoje za pridobitev pokojnine, ni jim pa še prenehalo zavarovanje, torej gre za obraten primer kot je tožničin. Za enako situacijo gre v primeru sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, v katerem je zavzelo stališče, da je prenehanje zavarovanja pogoj za pridobitev pravice do pokojnine (katerekoli) v smislu njene uveljavitve in uživanja ter poudarilo, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja, samo pravico iz obveznega zavarovanja, med katere sodi tudi pravica do pokojnine, pa z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice, torej z dnem, ko izpolni pogoj starosti in pokojninske dobe. V tem primeru višje sodišče loči uživanje oz. izplačevanje pokojnine in pa samo pravico do pokojnine. Izplačevanje pokojnine in izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravic do pokojnine (na podlagi dopolnjene starosti in pokojninske dobe) pa vedno ne soupadata, kot pravilno navaja že pritožba. Do takšne situacije pride v primerih, ko zavarovanec že izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (starost in pokojninsko dobo), zavarovanje pa mu preneha že po izpolnitvi teh pogojev. V takšnem primeru se mu pokojnina prične izplačevati od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja, v nobenem primeru pa v primeru, če zavarovancu že preneha zavarovanje, ne izpolnjuje pa še pogojev pokojninske dobe in starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v celoti sledilo tožbenemu zahtevku, ki pa je bil glede zneska starostne pokojnine očitno napačen. Vendar pa takšna odločitev, ko je sodišče prve stopnje povzelo znesek 361,06, namesto znesek 631,06 EUR, ne predstavlja takšne kršitve, zaradi katere bi bila izpodbijana sodba napačna. Napačno naveden znesek 361,06 EUR nima za tožnico nobenih negativnih pravnih posledic.

Glede na vse obrazloženo, ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in glede na takšen izid pritožbe v skladu z določbo 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.