Jedro

Za zastopanje v postopkih po ZDZdr se nagrada odmerja po tar. št. 3101/2. V nekaterih – izjemnih primerih sodišče odmeri nagrado po tar. št. 3100 tarife ZOdvT.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožnici odmerilo 128,00 EUR nagrade in nadomestila za stroške zastopanja nasprotnega udeleženca ter odločilo o načinu plačila odmerjene nagrade in nadomestila.

2. Zoper odmero nagrade se pritožuje pooblaščenka. Navaja, da se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev ali spremembo izpodbijanega sklepa. Pojasnjuje, da ji je sodišče odmerilo nagrado po tar. št. 3101/2 tarife Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), moralo pa bi jo odmeriti tako, kot jo je priglasila, po tar. št. 3100. Pri tem se sklicuje na sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Celju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZOdvT v tarifni številki 3100 določa nagrado za postopek, v tar. št. 3101 pa znižano nagrado za postopek, kadar mandat preneha ali pa takrat, kadar je v nepravdnem postopku dejavnost odvetnika omejena zgolj na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča. 5. V večinski sodni praksi se za zastopanje v postopkih po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) nagrada odmerja po tar. št. 3101/2 (1). V nekaterih – izjemnih primerih sodišče odmeri nagrado po tar. št. 3100 tarife ZOdvT. Obravnavana zadeva ni ena od tistih, ki utemeljujejo odmero nagrade po tar. št. 3100 tarife ZOdvT; dejavnost pritožnice je bila omejena le na en zahtevek in prejem odločitve sodišča; odmera nagrade je torej povsem pravilna.

6. Na pritožbeno sklicevanje na odločbe Višjih sodišče to sodišče še odgovarja: Delo pritožnice v zadevi II Cp 988/2012 Višjega sodišča v Ljubljani, na katero se sklicuje pritožnica, je višje sodišče ocenilo za obsežnejše (2) – drugačno od dela, za kakršno je po večinski sodni praksi nagrada odmerjena po tar. št. 3101. V zadevi Višjega sodišča v Celju Cp 838/2009 je bila res priznana nagrada po tar. št. 3100, a se višje sodišče do dileme, ki se odpira v tej zadevi, sploh ni opredelilo (3). Tudi v zadevi I Cp 4919/2010 Višjega sodišča v Ljubljani se sodišče ni opredelilo do dileme, ali je pravilna uporaba tar. št. 3101/2 (4). V zadevi II Cp 1601/2012 Višjega sodišča v Ljubljani pa je bila nagrada odmerjena po tar. št. 3101(5).

7. Pritožba torej ni utemeljena, sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZODvT in pri tem ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka, zato je višje sodišče pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

8. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, pritožbene stroške krije sama; odločitev o tem pa je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

(1) Prim. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1451/2011 in II Cp 1447/2011 ter Višjega sodišča v Kopru Cp 873/2012 in Cp 710/2011 ter druge.

(2) Postopek se je začel na predlog predlagatelja, sodišče je pritožnico s sklepom postavilo nasprotnemu udeležencu za odvetnico po uradni dolžnosti, ji sklep vročilo, pritožnica je podala odgovor na predlog za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, pristopila na dva naroka za glavno obravnavo, vložila dve pripravljalni vlogi in prejela končni zavrnilni sklep sodišča. (3) Odgovarjalo je le na stališče sodišča prve stopnje, da odvetnici nagrada za postopek sploh ne pripada (ampak le nagrada za narok).

(4) Ampak je šlo za vprašanje, kako v zadevah po ZDZdr ugotoviti vrednost spornega predmeta.

(5) Srž zadeve pa je bilo vprašanje (pravočasne) priglasitve stroškov.