Jedro

V obravnavani zadevi je sodišče na predlog upnika izdalo predhodno odredbo, ki je postala pravnomočna 18.3.2014. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-148/13 razveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. člen ZIZ. Ta razveljavitev na že pravnomočen sklep o predhodni odredbi ne učinkuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 292,80 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici zavrnilo ugovor tožene stranke (dolžnika) po izteku roka. Ustavno sodišče je sicer z odločbo U-I-148/13 razveljavilo prvi odstavek 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na katerem temelji obravnavana predhodna odredba, vendar je odredba v trenutku izdaje odločbe Ustavnega sodišča že bila pravnomočna, zato odločba nanjo ne vpliva.

Zoper sklep se dolžnik pritožuje. Najprej povzema postopanje sodišča v zvezi z njegovim predlogom, ko je sodišče dolžniku poslalo dopis, v katerem ga je seznanilo s svojim stališčem. Sodišče je tudi grobo kršilo pravico dolžnika do sodnega varstva ter pravico do pritožbe, ob tem pa zmotno razlagalo institut pravnomočnosti. Po prepričanju dolžnika bi sodišče moralo izdati obrazložen sklep o njegovi zahtevi za razveljavitev. Podredno pa pritožnik navaja, da je odločitev materialnopravno zmotna. Zahteva tožene stranke ustreza pravnim situacijam iz 56., 264. in drugega odstavka 278. člena ZIZ. Dejansko in pravno stanje v zadevi se je spremenilo in predhodna odredba je prenehala veljati. Izvršilni postopek z ugovorom po izteku roka omogoča posege v pravnomočne odločbe zaradi spremenjenih razmer. Časovna začasnost in omejenost je urejena tudi pri predhodni odredbi in jo je treba razlagati v skladu s splošnimi načeli ZIZ in institutom pravnomočnosti. Pri pravnomočno priznani terjatvi gre namreč za položaj, ki je nepovraten. Pri začasnem zavarovanju pa ne gre za pretekla dejstva, ampak za pravno odvijanje, ki je stalno in se udejanja vse do izteka zavarovanja. Ustavno sodišče je tako s svojo odločbo povzročilo, da so sredstva tožene stranke zadržana brez pravne podlage. Pri predhodni odredbi gre za trajajoč ukrep, katerega pogoji morajo biti izpolnjeni ves čas njegovega trajanja. Preaesumptio iuri et de iure o obstoju posebne nevarnosti po določbi prvega odstavka 257. člena ZIZ je z razveljavitvijo te določbe odpadla, zato je izdana predhodna odredba brez dejanskega in pravnega temelja.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo gornjim navedbam nasprotovala in predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik se pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje vsebinsko odločilo o njegovi zahtevi za razveljavitev sklepa o predhodni odredbi, zato dolžnikove navedbe, da mu je bila kršena pravica do sodnega varstva, niso razumljive in z njimi niti ne more uspeti, saj je sodišče o njegovi zahtevi odločilo z meritornim sklepom, zoper katerega je imel in izkoristil pravico do pritožbe.

V obravnavani zadevi je sodišče na predlog upnika izdalo predhodno odredbo, ki je postala pravnomočna 18.3.2014. Izdana predhodna odredba je temeljila na domnevi iz 1. točke prvega odstavka 158. člena ZIZ. Dne 10.7.2014 je Ustavno sodišče z odločbo U-I-148/13 razveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. člen ZIZ. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ta razveljavitev na že pravnomočen sklep o predhodni odredbi ne učinkuje. Po določbi 44. člena Zakona o ustavnem sodišču se namreč zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za tista razmerja, ki so sicer nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, vendar do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Pritožbene navedbe o razlikah med postopkom zavarovanja in pravdnim postopkom ne zdržijo že zato, ker dolžnik napačno razlaga institut predhodne odredbe. Pri predhodnih odredbah gre namreč za opravo začetnih faz izvršbe, preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato se postopek zavarovanja s pravnomočnostjo predhodne odredbe izčrpa in se ne zaključi šele s poplačilom terjatve (kot izvršilni postopek). Povedano pa pomeni, da pri prehodni odredbi ne gre za „pravno odvijanje, ki je stalno in se udejanja vse do izteka zavarovanja“, temveč je položaj povsem primerljiv s položajem v pravdnem postopku, ko je pravnomočno odločeno o terjatvi, ni pa še prišlo do poplačila.

Razloge za ustavitev postopka zavarovanja in razveljavitev opravljenih dejanj določata 264. in 265. člen ZIZ. Ker ti niso izpolnjeni (o terjatvi še ni bilo odločeno), je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato mora upniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 292,80 EUR (tar.št. 3468, 6002 in 6007 Zakona o odvetniški tarifi).