Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Psp 241/2021

ECLI:SI:VDSS:2022:PSP.241.2021 Oddelek za socialne spore

izredna denarna socialna pomoč stroški pogreba lastni dohodek družine sprememba sodbe
Višje delovno in socialno sodišče
9. marec 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Skupni lastni dohodki družine so v relevantnem obdobju, to je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo vloge, znašali 1.032,93 EUR in ne 867,78 EUR na mesec kot je zatrjevala tožnica. Ker skupni lastni dohodki v višini 1.032,93 EUR presegajo mejo 925,00 EUR iz drugega odstavka 34. b člena ZSVarPre, je v predsodnem postopku utemeljeno tožničina zahteva zavrnjena s prvostopno odločbo z dne 25. 5. 2020, potrjeno z dokončno odločbo z dne 28. 8. 2020, ki sta pravilni in zakoniti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi: "Tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. 12301-315/2020-2 z dne 28. 8. 2020 in odločbe Centra za socialno delo A. št. 1232-1051/2020-31852/4 z dne 25. 5. 2020 ter priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba ter povračilo stroškov postopka, se zavrne."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbi tožene stranke št. 1232-1051/2020-31852/4 z dne 25. 5. 2020 in št. 12301-315/2020-2 z dne 28. 8. 2020 odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Obenem je toženi stranki naložilo, da je dolžna izdati novo upravno odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti sodne odločbe (II. točka izreka) in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka, smiselno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter absolutne bistvene kršitve določbe Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), ker izrek glede stroškov postopka nasprotuje razlogom sodbe. Navaja, da je bilo z odločbo z dne 25. 5. 2020 odločeno, da tožnica ni upravičena do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba, ker je bilo ugotovljeno, da skupni dohodki družine znašajo 1.032,93 EUR. Navedeni znesek predstavlja vsoto občasnih dohodkov tožnice v višini 177,16 EUR, nadomestila za invalidnost tožnice 233,79 EUR, letnih dohodkov tožničinega moža 19,05 EUR, nadomestila za invalidnost za tožničinega moža 282,95 EUR in tekočih periodičnih dohodkov tožničinega moža v višini 319,98 EUR. Znesek 1.032,93 EUR presega mejo 925,00 EUR iz drugega odstavka 34. b člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre). Poudarja, da ZSVarPre določa način izračuna lastnega dohodka, pri čemer loči med periodičnimi (in 21. člen) priložnostmi (23. člen) in občasnimi dohodki (24. člen). Periodični in priložnostni dohodki se ugotavljajo za obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (pri pogrebnini, pred mesecem, v katerem je pokojna oseba umrla, kar je v konkretnem primeru mesec april 2020), občasni pa za obdobje 12 mesecev pred mesecev vložitve vloge oziroma tudi pred tem obdobjem. Pri tem je za upoštevanje dohodka pomembno dejansko izplačilo in ne za katero obdobje je bilo izplačano. Pri presoji materialnega položaja posameznika oziroma družine se namreč pri pravici do pogrebnine upoštevajo dohodki, s katerimi družina razpolaga v trenutku uveljavljanja pravice. Če bi se pri presoji materialnega položaja posameznika oziroma družine pri pravici do pogrebnine upoštevali samo periodični dohodki, izplačani v zadnjih treh mesecih pred mesecem v katerem je pokojna oseba umrla, ne pa tudi ostali zgoraj našteti dohodki, bi prišlo do kršitev do ustavnega načela enakosti pred zakonom. V predmetnem sporu je bilo sporno, ali je bil pri odločanju o upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči kot pomoči pri kritju stroškov pogreba pravilno upoštevan znesek občasnega prihodka v višini 177,16 EUR. Treba je ugotoviti, da ostalih dohodkov, predvsem dohodkov moža, tožnica sploh ni prerekala in se zato ti dohodki štejejo za nesporne. Dejansko se je tožnica strinjala, da se upoštevajo v višini navedeni v odločbi upravnega organa prve stopnje. Povzema ugotovitve drugostopnega organa, da je organ prve stopnje glede na 23. člen ZSVarPre pravilno upošteval dohodek pritožnice iz naslova nadomestila invalidskega zavarovanja za obdobje od 1. 9. 2019 do 31. 1. 2020 v znesku 1.055,74 EUR in iz naslova rekreacije za enako obdobje v znesku 79,00 EUR kot občasni dohodek, prejet v obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre, po katerem so denarna sredstva na transakcijskem računu, ki ne predstavljajo dohodka iz naslova dela in jih oseba ni prejemala periodično, upoštevajo kot lastni dohodek vlagatelja. Po ugotovitvah organa druge stopnje je tožnica navedena zneska prejela na svoj transakcijski račun v februarju 2020, ki ju je organ prve stopnje, glede na način upoštevanja občasnega dohodka po 23. členu ZSVarPre pravilno upošteval v skupni višini 177,16 EUR. Organ druge stopnje pojasnjuje, da je pritožnica nadalje prejemala nadomestilo iz invalidskega zavarovanja redno mesečno, zaradi česar se je navedeni dohodek upošteval za mesec februar in marec 2020 kot periodični dohodek v skladu z 21. členom ZSVarPre v znesku 233,79 EUR. Vztraja, da so bili dohodki tako tožnice kot njenega moža ugotovljeni pravilno. Datum 11. 5. 2020 predstavlja datum pridobitve podatkov s strani ZPIZ-a in FURS-a preko informacijskega sistema centrov za socialno delo, ti podatki pa se nanašajo na relevantno obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 3. 2020. Ugotovitev sodišča, da je upravni organ ugotavljal dejansko stanje na dan 11. 5. 2020, dolžan pa bi ga bil za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 3. 2020, predstavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar je rezultiralo tudi zmotno uporabo materialnega prava.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava v sporni zadevi zmotno odločilo.

6. Predmet sodne presoje je dokončna odločba tožene stranke št. 12301-315/2020-2 z dne 28. 8. 2020, s katero je zavrnila tožničino pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo Centra za socialno delo A. št. 1232-1051/2020-31852/4 z dne 25. 5. 2020. S slednjo odločbo je center za socialno delo zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba. Iz obeh citiranih odločb izhaja, da tožnica ni upravičena do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba, ker skupni lastni dohodek družine presega cenzus v višini 925,00 EUR. V tej zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba za pokojno B. B., ki je umrla 3. 4. 2020, v zvezi s tem pa je sporen izračun lastnega dohodka tožničine družine, predvsem upoštevanje dohodka tožnice iz naslova nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki ga je februarja 2020 prejela za obdobje od 1. 9. 2019 do 31. 1. 2020 v znesku 1.055,74 EUR in iz naslova rekreacije za enako obdobje v znesku 79,00 EUR.

7. ZSVarPre v 34. b členu kot posebno obliko izredne denarne socialne pomoči določa pomoč pri kritju stroškov pogreba. Določeno je, da se ne glede na določbe tega poglavja družinskemu članu umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli kot pomoč pri kritju stroškov pogreba in sicer v višini dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba. Do omenjene pravice je upravičen družinski član umrlega, ki je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialno varstvenih pravic po tem zakonu, ali katerega lastni dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državno štipendijo po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegel višine 617,00 EUR za samsko osebo oziroma 925,00 EUR za družino.

8. Skladno s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju od treh koledarskih mesecev pred mesecev vložitve vloge. Enako se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

9. Ni sporno, da v tožničino družino poleg tožnice šteje tudi njen mož, zaradi česar je pri dodelitvi posebne oblike izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba potrebno upoštevati lastne dohodke družine, konkretno tožnice in njenega moža, ki sta jih sprejela v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

10. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnica pri centru za socialno delo vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba po smrti družinskega člana vložila dne 24. 4. 2020. V predsodnem postopku je Center za socialno delo v lastni dohodek družine upošteval za tožnico nadomestilo iz invalidskega zavarovanja v višini 233,79 EUR, nadomestilo za invalidnost za njenega moža v višini 282,95 EUR ter za njenega moža še dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v mesečnem znesku 19,05 EUR ter zanj še tekoče periodične dohodke v višini 319,98 EUR ter za tožnico kot občasni dohodek v višini 177,16 EUR.

Občasni, neperiodični dohodki so po ZSVarPre dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec sprejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela (četrti odstavek 23. člena). V prvem odstavku 23. člena je določeno, da se občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona, to je v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

11. Iz listinske dokumentacije je razvidno, da je tožnica prejela s strani ZPIZ-a 20. 2. 2020 nakazilo v višini 1.134,74 EUR, ki predstavlja vsoto nadomestil za invalidnost za čas od 10. 9. 2019 do 31. 1. 2020 v skupnem znesku 1.055,74 EUR ter 79,00 EUR letnega dodatka. Gre za občasen in neperiodičen dohodek, saj ga je tožnica prejela samo enkrat. Upošteva pa se skladno s 23. členom ZSVarPre kot je opisano zgoraj, torej v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Ker je osnovni znesek minimalnega dohodka v spornem obdobju znašal 402,18 EUR, 0,5 oziroma ena polovica tega zneska znaša 201,09 EUR. Če delimo znesek 1.134,74 EUR, ki ga je tožnica prejela 20. 2. 2020 (to je v obdobje treh mesecev pred vložitvijo vloge) s 3, znaša povprečna mesečna višina teh dohodkov 378,25 EUR. Razlika med tem zneskom 378,25 EUR in 0,5 oziroma polovico osnovnega minimalnega zneska, to je v višini 201,09 EUR, tako znaša 177,16 EUR, ki ga je toženec pravilno upošteval pri odločanju o upravičenosti tožnice do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba.

12. Nadalje je tožnica prejemala nadomestilo za invalidnost redno mesečno za mesec februar in marec 2020, ki se je upošteval kot periodični dohodek v skladu z 21. členom ZSVarPre (in ne kot občasni, neperiodični dohodek iz 23. člena tega zakona) v znesku 233,79 EUR.

13. Kot je obrazloženo, so se v lastni dohodek družine za relevantno obdobje treh mesecev upoštevali tudi dohodki tožničinega moža in sicer kot periodični dohodek, nadomestilo za invalidnost v višini 282,95 EUR ter letni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 19,05 EUR. Letni dohodki se upoštevajo v skladu z 20. členom ZSVarPre in Pravilnikom o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku pridobitve pravice do denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 39/07) oziroma Pravilnikom o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 64/01 in 42/07). Za tožničinega moža so se upoštevali še tekoči periodični dohodki v višini 319,98 EUR. Tekom postopka dohodki tožničinega moža niso bili sporni in jih tožnica ni izpodbijala.

14. Skupni lastni dohodki družine so tako v relevantnem obdobju, to je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo vloge, znašali 1.032,93 EUR in ne 867,78 EUR na mesec kot je zatrjevala tožnica.

15. Ker skupni lastni dohodki v višini 1.032,93 EUR presegajo mejo 925,00 EUR iz drugega odstavka 34. b člena ZSVarPre, je v predsodnem postopku utemeljeno tožničina zahteva zavrnjena s prvostopno odločbo z dne 25. 5. 2020, potrjeno z dokončno odločbo z dne 28. 8. 2020, ki sta pravilni in zakoniti.

16. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s peto alinejo 358. člena ZPP spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia