Jedro

Pravnomočnost sklepa o izvršbi v morebitnem predhodnem izvršilnem postopku ne preprečuje izvršilnemu sodišču, da v novem postopku ponovno preizkusi obstoj vseh predpostavk za izvršbo, med drugim tudi zapadlost obveznosti iz izvršilnega naslova. Sodišče je na pravnomočni sklep o izvršbi vezano le v posameznem izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan. Meje pravnomočnosti ne sežejo v nov postopek. Sklicevanje upnika na odločitve v predhodnih postopkih po pojasnjenem nima pomena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru tretjega dolžnika, sklep o izvršbi glede njega razveljavilo in v tem obsegu tudi zavrnilo predlog za izvršbo ter razveljavilo opravljeno zaznambo sklepa o izvršbi in upniku naložilo, da tretjemu dolžniku povrne stroške v znesku 597,31 EUR.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da je ustrezno izkazal zapadlost obveznosti iz izvršilnega naslova. Sklicuje se na dopis z dne 23. 12. 2007 in dopis z dne 5. 7. 2012, ki vsebuje vsebino prvega, s katerim je upnik odstopil od kreditne pogodbe. Meni, da je zadostil zahtevam iz 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ. Zadošča, da je upnik izkazal vročitev drugega dopisa dolžniku. Prav tako bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pravnomočni sklep o izvršbi v zadevi I 42/2008, kjer so bile iste listine podlaga za izvršbo. Predlaga spremembo odločitve tako, da se ugovor zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da zapadlost kredita ni ustrezno izkazana. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zapadlost je predpostavka za izvršljivost notarskega zapisa (prvi odstavek 20.a člena ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo ugovoru dolžnika, ker ni ustrezno izkazana s strani upnika zatrjevana predčasna zapadlost kreditnih obveznosti, ki izhajajo iz notarskega zapisa kot izvršilnega naslova.

6. Po tretjem odstavku 20.a člena ZIZ se zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisanja izjave o zapadlosti terjatve, pri čemer se v skladu s petim odstavkom 20.a člena ZIZ izjava vroča priporočeno po pošti.

7. Upnik je v postopku navedel predčasno zapadlost kredita v letu 2007, pri čemer se je skliceval na dopis z dne 23. 12. 2007 (priloga A2) in dopis z dne 5. 7. 2012 (priloga A10). Prvi dopis je po vsebini izjava o odpoklicu kredita zaradi zamude s plačilom zapadlega dela kredita. Drugi dopis pa vsebuje povzetek izjave iz prvega dopisa. Le za drugi dopis je upnik predložil tudi dokazilo o pošiljanju, glede prvega dopisa pa navedenega dokazila ni predložil. 8. Ker upnik z drugim dopisom ni na novo opredelil odpoklica kredita in s tem nove zapadlosti v letu 2012, ampak se je zgolj skliceval na prvi dopis, drugi dopis nima samostojnega učinka, kot zmotno meni upnik. Drugi dopis ne more učinkovati za nazaj. Izjava o odpoklicu kredita učinkuje v naprej, ko preteče dodatni rok za plačilo do takrat zapadle kreditne obveznosti. Po pojasnjenem ima pravni učinek glede predčasne zapadlosti zgolj izjava, podana v prvem dopisu. To izjavo bi moral upnik vročiti dolžniku in predložiti dokazilo o priporočenem pošiljanju, da bi ustrezno dokazal zatrjevano zapadlost v skladu s tretjim odstavkom 20.a člena ZIZ. Ker navedenega dokazila ni predložil, bi moral zapadlost dokazati z v pravdi izdano pravnomočno odločbo, v kateri bi bila ugotovljena zapadlost (tretji odstavek 20. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ).

9. Sodišče prve stopnje tudi ni smelo mimo upnikove trditvene podlage upoštevati zapadlosti, kot ta izhaja iz samega izvršilnega naslova v letu 2021, saj je vezano na upnikov predlog za izvršbo in tam navedeno predčasno zapadlost v posledici odpoklica kredita (prvi odstavek 2. člena ZIZ).

10. Pravnomočnost sklepa o izvršbi v morebitnem predhodnem izvršilnem postopku ne preprečuje izvršilnemu sodišču, da v novem postopku ponovno preizkusi obstoj vseh predpostavk za izvršbo, med drugim tudi zapadlost obveznosti iz izvršilnega naslova. Sodišče je na pravnomočni sklep o izvršbi vezano le v posameznem izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan.1 Meje pravnomočnosti ne sežejo v nov postopek. Sklicevanje upnika na odločitve v predhodnih postopkih po pojasnjenem nima pomena.

11. Ker tudi niso podane uradno upoštevne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker ni bila podana konkretna graja stroškovne odločitve, je sodišče druge stopnje opravilo le uradni preizkus, ki ni pokazal kršitev.

12. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Strošek odgovora na pritožbo pa ni bil potreben, saj v ničemer ni prispeval k sprejeti odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo. GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 179 in 180.