Jedro

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožnici 848.140,00 SIT na račun premoženjske in 5.150.000,00 SIT na račun nepremoženjske škode ter ji povrniti 120.398,00 SIT pravdnih stroškov, vse z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Ugotovilo je, da se je tožnica hudo poškodovala v prometni nesreči dne 6.11.1993. Utrpela je prelom 4. ledvenega vretenca s stisnjenjem vretenca in utesnitvijo ter prelom leve ključnice. Premoženjska škoda med strankama ni bila sporna. Za nepremoženjsko škodo pa je sodišče tožnici prisodilo za pretrpljene in bodoče telesne bolečine 2.000.000,00 SIT, za strah 500.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti 2.500.000,00 SIT in za skaženost 150.000,00 SIT.

Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in zvišalo odškodnino za strah za nadaljnjih 1.000.000,00 SIT, toženi stranki pa je naložilo plačilo 406.973,00 SIT prvostopnih in 14.085,00 SIT drugostopnih stroškov.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožeča stranka. Izpodbija zavrnilni izrek, uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Podrobno opisuje trajanje in intenzivnost pretrpljenih in bodočih telesnih bolečin in drugih nevšečnosti med zdravljenjem. Pri tem poudarja dolgotrajnost zdravljenja in tožničino mladost. Opisuje prikrajšanost, ker se ne more več ukvarjati s športom, ker ne more dvigniti nobenega bremena, težko sedi in težko stoji. Izraža zaskrbljenost za naprej, posebno v zvezi z materinstvom. Glede skaženosti poudarja, da je treba upoštevati dejstvo, da gre za mlado žensko, ki jo vidne posledice poškodb na telesu posebej hudo prizadenejo.

Tožena stranka v odgovoru na revizijo zavrača revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožnici je pravnomočno prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v znesku 6,150.000,00 SIT, kar v celoti in za posamezne oblike nepremoženjske škode ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine po 200. in 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tožeča stranka v reviziji podrobno povzema podatke o trajanju in intenzivnosti pretrpljenih telesnih bolečin in o drugih hudih nevšečnostih, ki jih je prestala med zdravljenjem. Povzema tudi ugotovitve o posledicah, ki so ji ostale in zaradi katerih so zmanjšane njene življenjske aktivnosti, kar ji povzroča duševne bolečine. Opozarja tudi na svojo prizadetost zaradi vidne brazgotine po operaciji. Posebej poudarja, da jo je nesreča doletela pri komaj 18 letih. Vse te navedbe so potrjene z izvedenskim mnenjem prim. dr. M. S. in sta jih sodišči prve in druge stopnje vzeli kot podlago za svojo odločitev. Dejstvo je, da je bila tožnica hudo in nevarno poškodovana in da je pretrpela hude in dolgotrajne bolečine ter druge resne težave med zdravljenjem. Toda vse to je v celoti upoštevano pri določitvi odškodnine za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 2.000.000,00 SIT. Ta odškodnina je v skladu s prakso sodišč v primerljivih zadevah, hkrati pa upošteva vse posebnosti primera, tudi tožničino mladost. Enako velja za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 2.500.000,00 SIT. Izvedenec je ugotovil 20 odstotno zmanjšanje življenjske aktivnosti. To nedvomno pomembno vpliva na tožničino življenje, vendar pa je treba upoštevati tudi, da je tožnica ohranila pretežen del delovne in siceršnje življenjske sposobnosti. Glede na to višja odškodnina, za kakršno se zavzema, ne bi bila v skladu z uveljavljeno sodno prakso, predvsem ne bi prišlo do izraza nujno razlikovanje z najhujšimi in katastrofalnimi škodami, ko gre za izgubo bistvenih življenjskih funkcij. Pri obeh obravnavanih odškodninskih postavkah je treba upoštevati, da gre za visoka zneska, ki predstavljata ustrezno satisfakcijo za sicer hudo nepremoženjsko škodo, ki je doletela tožnico.

Brazgotina po operaciji na križnem delu hrbtenice po ugotovitvi izvedenca ne predstavlja skaženosti. Gre za kozmetski defekt, ki tožnico nedvomno moti, vendar je to v primerjavi z ostalo nepremoženjsko škodo, ki jo trpi, manjšega pomena in je zato priznana odškodnina v znesku 150.000,00 SIT ustrezna.

Oškodnina za strah v znesku 1,500.000,00 SIT je bila tožnici s sodbo druge stopnje priznana v celoti.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Prav tako niso podani razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 1. odstavku 166. in 1. odstavku 155. člena ZPP. Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja enako, kot je v postopku. Zato revizijski odgovor ni prispeval k rešitvi zadeve. Stroški zanj niso bili potrebni in jih mora trpeti tožena stranka sama.