Jedro

Izvedenec v izvidu ugotovi dejstva, v mnenju pa poda svoj strokovni sklep, zato dolžina mnenja ni merilo za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja.

Poštni stroški spadajo pod „ostale materialne stroške“ iz 3. odstavka 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih, ki jih je sodišče priznalo v višini 15% od odmerjene nagrade.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki njegovega izreka spremeni tako, da se nagrada in nadomestilo za stroške izvedenca znižata za 60,26 EUR bruto (sedaj 762,10 EUR) in v 3. točki tako, da se 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zniža za 12,26 EUR (sedaj 37,08 EUR).

V preostalem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu za gradbeno stroko priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v višini 822,36 EUR bruto, pri čemer je upoštevalo Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002, št. 75/2003; št. 84/2008; v nadaljevanju Pravilnik). Od priznanega zneska je odvedlo 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 49,34 EUR.

Zoper sklep sta se pritožila nasprotna udeleženca zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izvedencu prizna nagrado v skupni višini 338,87 EUR bruto, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ocenjuje, da sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo kriterijev po veljavnem Pravilniku in izvedencu ne bi smelo priznati nagrade za študij spisa ter zbiranje dodatne dokumentacije. Izvedenec namreč študija spisa ni opravil, kar je razvidno iz njegovega mnenja, ko nepravilno povzema lastninsko stanje za parc. št. 686/5 k.o. S. Izvedenec je povzel stanje, ki izhaja iz skice, ki se je že nahajala v predmetnem spisu, izdelana pa je bila pred prenosom lastninske pravice na prej omenjeni parceli, kar sta pojasnila v pripravljalni vlogi 9.6.2009. Izvedenec ni navedel, kakšno dodatno dokumentacijo naj bi zbiral in proučeval in je od odmerjenih stroškov mogoče razbrati le-to, da naj bi obsegala od 25 do 50 strani. Ocenjujeta, da razen tiste dokumentacije, ki je že v spisu, izvedenec dodatne dokumentacije ni potreboval. Izvedenskega mnenja ni mogoče vrednotiti za zelo zahtevnega (47. člen Pravilnika), temveč za manj zahtevnega, in bi bil izvedenec upravičen le do zneska 187,00 EUR (47. člen Pravilnika). Skladno z določilom 43. člena Pravilnika je zahtevnost izvedenskega mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, časa, ki ga ima sodni cenilec na voljo in vrste zadeve, ki je predmet izvedenskega dela, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvedenskega mnenja. Okoliščine, ki bi opravičevale kvalifikacijo navedenega mnenja za zelo zahtevnega ne obstajajo. Obseg pisne dokumentacije – do 200 strani ter dejstvo, da je bistveni del elaborata – odgovor na vprašanje sodišča vsebovan na dobri polovici strani A 4 formata (stran 20) ter upoštevaje dejstva, da ne gre za zapletena in kompleksna strokovna vprašanja, narekuje vrednotenje mnenja za manj zahtevnega. Še zlasti zato, ker je izvedenec sam, skladno z določilom 46.a člena Pravilnika, kvalificiral ogled kraja samega za manj zahteven. Sodišče prve stopnje tudi nima nobene podlage za priznanje posebej priglašenih stroškov poštnine, saj so le-te obseženi v pavšalnem znesku (15% nagrade) za materialne stroške, skladno z 41. členom Pravilnika.

Predlagatelji v odgovoru na pritožbo navajajo, da se glede pravilnosti izvedenine ne opredeljujejo, saj gre za presojo in odločitev sodišča, ki je stroške priznalo v skladu z veljavnim Pravilnikom.

Izvedenec v odgovoru na pritožbo odgovarja na posamezne pritožbene očitke in poudarja, da mu je sodišče prve stopnje pravilno priznalo stroške po njegovem stroškovniku, ki je skladen s Pravilnikom.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno, v skladu s 45. členom Pravilnika, izvedencu za študij spisa priznalo 92,00 EUR (obseg spisa nad 50 do 200 strani). Pod postavko študij spisa ni mišljeno, da je izvedenec dolžan proučiti pripravljalne vloge strank, kot si očitno zmotno razlagata pritožnika. Sodišče je tisto, ki izvedencu začrta nalogo (1. odstavek 252. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS št. 73/07; UPB 3; s spremembami in dopolnitvami; ZPP), ki je v predmetni zadevi proučitev možnosti fizične razdelitve nepremičnin parc. št. 538/10, parc. št. 538/11 in parc. št. 538/12, vse k.o. S., v skladu s solastninskimi deleži udeležencev. Izvedenec je, kot navajata pritožnika sama, in kot pojasnjuje izvedenec v odgovoru na njuno pritožbo, za grafično prilogo v izvedenskem mnenju uporabil mapno kopijo, ki je bila v spisu in po kateri je parc. št. 686/5 k.o. Selo v lasti občine. Vprašanje lastništva te parcele je lahko le predmet vsebinskega obravnavanja izvedenskega mnenja oziroma pripomb nanj, ne more pa vplivati na upravičenost izvedenca do nagrade.

Za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije je sodišče prve stopnje sledilo izvedencu in mu priznalo 92,00 EUR, kar, glede na določbo 2. točke 1. odstavka 46. člena Pravilnika, pripada izvedencu za zbiranje obsežne (od 25 do 50 strani) dodatne dokumentacije. Za dodatno dokumentacijo se šteje vse, kar ni obseženo v spisu s prilogami. Iz izvida in mnenja izvedenca (stran 23) in pojasnil izvedenca v odgovoru na pritožbo, je razvidno, da je izvedenec dodatno dokumentacijo potreboval in pridobil, ni pa mogoče preveriti, da je le-ta obsegala nad 25 strani, kot je priznalo sodišče prve stopnje. Ni podlage za pritožbeno sklepanje, da izvedenec dodatne dokumentacije ni potreboval, in je izvedenec tudi iz tega naslova upravičen do nagrade. Ker izvedenec ni dokazal, da bi dodatna dokumentacija obsegala nad 25 strani, je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in v skladu s 1. točko 46. člena Pravilnika izvedencu priznalo 46,00 EUR, kar odgovarja zbiranju in proučevanju manj obsežne dodatne dokumentacije (do 25 strani).

Za pisno izdelavo izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje izvedencu na podlagi 3. točke 47. člena Pravilnika (zelo zahtevno), v skladu z njegovim stroškovnikom, priznalo 414,00 EUR. Pritožbene trditve, s katerimi se pritožnika zavzemata, da gre za izdelavo manj zahtevnega mnenja (1. točka 47. člena Pravilnika), ne vzbujajo dvomov v pravilnost drugačne ocene sodišča prve stopnje. Ocena izvedenca, ki je štel ogled za manj zahteven (1. točka 46.a člena Pravilnika), ne pomeni, kot trdita pritožnika, da izvida in mnenja izvedenca ni mogoče šteti za zelo zahtevnega. Za izdelavo mnenja je bilo treba proučiti razmere na terenu ter ugotoviti možnost dostopov oziroma dovozov do parcel ter opraviti vrednotenje nepremičnin (po večih metodah), pri čemer je bilo treba fizično delitev opraviti v skladu s solastniškimi deleži udeležencev. Po ugotovitvi, da je fizična delitev vseh spornih nepremičnin možna, je izvedenec iskal (in predlagal) tako rešitev, da solastniki fizično drug drugega ne ovirajo pri normalni uporabi nepremičnine in se lahko vsaka stanovanjska enota uporablja neodvisno druga od druge. Vse omenjeno po oceni pritožbenega sodišča ustreza kriterijem za zelo zahteven izvid in mnenje, kot je priglasil izvedenec. Mnenje izvedenca je silogističen zaključek, do katerega je prišel izvedenec, ko je, glede na ugotovljena dejstva (izvid), uporabil pravila znanstvene stroke in izkušenj. Izvedenec v izvidu ugotovi dejstva, v mnenju pa poda svoj strokovni sklep, do katerega je prišel z uporabo abstraktnih pravil stroke. Obseg mnenja (pritožbena trditev, da je odgovor na vprašanje sodišča vsebovan na dobri polovici strani A 4 formata) ni merilo za oceno strokovnosti, sicer pa izvid skupaj z mnenjem obsega 24 strani. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da obseg sodnega spisa (200 strani) ne nudi podlage za vrednotenje mnenja za zelo zahtevnega, saj je obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvedenskega mnenja, le eno od meril. Čeprav je v 43. členu Pravilnika, na katerega se sklicuje pritožnik, kot okoliščina za oceno zahtevnosti izvedenskega mnenja naveden čas, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da mnenje pripravi, je le-ta po oceni pritožbenega sodišča upošteven le v primerih predlagane povečane nagrade po 1. odstavku 43. člena tega Pravilnika. Pritožbena trditev, da je izvedenec imel dovolj časa na voljo, ni okoliščina, ki bi v predmetni zadevi imela vpliv na opredelitev težavnosti izvedenskega mnenja.

Sodišče prve stopnje je priznalo materialne stroške v višini 15% od odmerjene nagrade (2. odstavek 41. člena Pravilnika) v višini 99,60 EUR in poštnino v višini 7,36 EUR. Pritožnika utemeljeno grajata, da so stroški poštnine obseženi v višini 15% od odmerjene nagrade in je pritožbeno sodišče zato v tem delu pritožbi ugodilo in priznane stroške zmanjšalo za strošek poštnine 7,36 EUR. Zaradi znižanja nagrade (za zbiranje dodatne dokumentacije) se posledično, za 6,9 EUR znižajo materialni stroški po 2. odstavku 41. člena Pravilnika (15% od 618,00 EUR znaša 92,70 EUR prej 99,60 EUR).

Stroške za ogled (46a člen Pravilnika), za potovanje na ogled (46. člen Pravilnika) in priznano kilometrino pritožnika priznavata.

Pritožbeno sodišče je, ker je sodišče prve stopnje glede dodatne dokumentacije po 46. členu Pravilnika in stroškov po 41. členu Pravilnika, nepravilno uporabilo materialno pravo (5. alineja 358. člena ZPP), pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 1. točki njegovega izreka spremenilo (3. točka 365. člena ZPP) tako, da je priznano bruto nagrado znižalo za 60,26 EUR. Posledično je v 3. točki njegovega izreka znižalo 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 12,26 EUR (6% od 618,00 EUR je 37,08 EUR), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).