Jedro

Če novi dolžnik ugovarja prehodu obveznosti, je sodišče dolžno o tem ugovoru odločiti na prvi stopnji s sklepom, zoper katerega ima novi dolžnik možnost pritožbe na višje sodišče. Novi dolžnik ima tudi možnost ugovarjati, da obstaja kateri od razlogov iz 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2. Odločitev o dolžnikovih pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

3. Upnik nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vlogo dolžnice z dne 24.12.2004, obravnavano kot pritožba, zavrglo kot prepozno (točka 1 izreka), vlogo dolžnice z dne 24.12.2004, obravnavano kot ugovor po izteku roka, pa zavrnilo kot neutemeljeno (točka 2 izreka).

Proti takšnemu sklepu je dolžnik iz vseh treh pritožbenih razlogov iz I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) vložil pravočasno pritožbo, v kateri je navedel, je sodišče prve stopnje nepravilno in v nasprotju z listinami ugotovilo, da je bil sklep z dne 17.11.2004 vročen dolžniku dne 6.12.2004. Državno pravobranilstvo, zunanji oddelek v Celju je namreč sklep z dne 17.11.2004 prejelo dne 17.12.2004, sodišče pa je zmotno upoštevalo vročitev pravobranilstvu na sedežu v Ljubljani, ki je po 15. členu v zvezi z 19. členom Zakona o državnem pravobranilstvu nepravilna. Nadalje je po prepričanju pritožnika izvršba glede na kaduciteto omejena, stališče sodišča prve stopnje, da je šteti dolžnikov ugovor kot ugovor po izteku roka, pa napačno. Novemu dolžniku je namreč potrebno zagotoviti možnost ugovora z vročitvijo sklepa o dovolitvi izvršbe, takšna opustitev pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Poleg tega odgovarja dolžnik le s premoženjem, ki je nanj prešlo s kaduciteto in le do višine vrednosti tako prevzetega premoženja. V obravnavanem izvršilnem postopku pa je bila izvršba predlagana na dolžnikova denarna sredstva in na njegove premičnine in ker upnik ni predlagal spremembe izvršilnega sredstva, obstajajo razlogi omejitve. Pritožnik je zahteval tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

Upnik je v odgovoru na pritožbo le-tej nasprotoval, predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ter zahteval povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

I. K pritožbi zoper točko 1 izreka izpodbijanega sklepa Pritrditi je pritožniku, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo, da je pritožba zoper sklep z dne 17.11.2004, opr.št. I 02/00443 (list.št. ...) prepozna. Citirani sklep je bil namreč dolžniku pravilno vročen dne 17.12.2004 in ne 6.12.2004, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje. Prva vročitev je bila namreč opravljena Državnemu pravobranilstvu v Ljubljani, ki pa ni pristojno za zastopanje dolžnika pred Okrajnim sodiščem v Šentjurju pri Celju, ampak je v skladu z 19. členom Zakona o državnem pravobranilstvu (v nadaljevanju ZDPra) za tamkajšnje zastopanje pristojen Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v Celju, kateremu se morajo po I. odstavku 15. člena ZDPra vročati vsa pisanja. Vročitev, ki ni opravljena tako, nima pravnega učinka (II. odstavek 15. člena ZDPra), zato tudi prva vročitev, opravljena Državnemu pravobranilstvu v Ljubljani, nima pravnega učinka, kot je pravilno opozoril pritožnik.

Pri tem je potrebno opozoriti na v času odločanja že veljavno določilo 56.a člena ZIZ, ki daje dolžniku iz VI. odstavka 24. člena ZIZ možnost izpodbijati sklep o izvršbi z ugovorom iz razloga po 12. točki I. odstavka 55. člena ZIZ, torej da terjatev ni prešla na upnika oziroma obveznost na dolžnika. Poleg tega sta v času odločanja veljali ustavni odločbi Up-521/02 z dne 23.9.2004 in Up-357/03, U-I-351/04 z dne 20.10.2005, ki nalagata izvršilnemu sodišču, da mora pri odločanju o nadaljevanju prekinjenega postopka dati novemu dolžniku možnost, da se o tem izjavi že v postopku na prvi stopnji, zato mu mora skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka vročiti pravnomočni sklep o izvršbi, ki glasi na prvotnega dolžnika. Če novi dolžnik ugovarja prehodu obveznosti, je sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, dolžno o tem ugovoru odločiti na prvi stopnji s sklepom, zoper katerega ima novi dolžnik možnost pritožbe na višje sodišče. Odločanje o prehodu obveznosti na novega dolžnika tako zahteva postopek, ki je vsebinsko enak postopku odločanja o ugovoru dolžnika proti sklepu o izvršbi z upoštevanjem ustreznih procesnih jamstev.

Ob obrazloženem je pritožbi v tem delu ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki 1 izreka zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja (340. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) razveljaviti ter ga v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko odločiti o dolžnikovem pravočasnem ugovoru z dne 24.12.2004 zoper sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper novega dolžnika R. S. kot pravnim naslednikom po pokojnem dolžniku F. F., opr.št. I. 02/00443 z dne 17.11.2004. II. K pritožbi zoper točko 2 izreka izpodbijanega sklepa Sodišče prve stopnje je nadalje obravnavalo ugovor novega dolžnika z dne 24.12.2004 zoper sklep o izvršbi, s katerim je bila izvršba dovoljena, kot ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ). V zvezi s tem je pritrditi pritožniku, da mu je potrebno zagotoviti možnost ugovora z vročitvijo sklepa o dovolitvi izvršbe. Glede na ustavno odločbo Up-521/02-26 z dne 23.9.2004 ima namreč nov dolžnik možnost ugovarjati, da obveznost v celoti ali deloma ni prešla nanj ali da obstaja kateri od razlogov iz 55. člena ZIZ, ki preprečujejo izvršbo. Sodišče prve stopnje mora tako šteti ugovor novega dolžnika kot regularni ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe in ga presojati v skladu s 55. členom ZIZ in konkretnimi ugovornimi navedbami.

Prehod zapuščine na državo je poseben primer univerzalne sukcesije (vesoljnega nasledstva) in preide nanjo zapuščina v celoti, pravice in obveznosti, aktiva in pasiva, hkrati in sočasno. Pri tem se določila, ki veljajo za dediče, analogno uporabljajo tudi za državo. Država tako odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (I. odstavek 142. člena Zakona o dedovanju-ZD), na kar utemeljeno opozarja tudi pritožnik. Navedeno bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o ugovoru novega dolžnika (po tem ko bo odločilo o prehodu obveznosti nanj) upoštevati v okviru določbe 55. člena ZIZ.

V zvezi s pritožbeno navedbo, da je bila izvršba predlagana tudi na dolžnikove premičnine, pa je pripomniti, da je bila le-ta s sklepom z dne 30.8.2004 (list.št ...) ustavljena. Sklep dolžniku zaradi smrti ni bil vročen, zato ga bo moralo sodišče prve stopnje vročiti novemu dolžniku.

Ob obrazloženem je bilo pritožbi tudi v tem delu ugoditi in sklep sodišča prve stopnje tudi v izpodbijani točki 2 izreka razveljaviti ter ga vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika je pritožbeno sodišče v skladu s III. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločbo.

Ker upnik z odgovorom na pritožbo ni z ničemer prispeval k dodatni razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, ni upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka, ki ne predstavljajo potrebnih pravdnih stroškov v smislu I. odstavka 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.