Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz dejanskih in neizpodbjanih ugotovitev sodišča prve stopnje sledi, da si je tožeča stranka sporne poslovne prostore pred sklenitvijo pogodbe ogledala, da ji niso bile neznane pomanjkljivosti, na katere se sedaj sklicuje in zaradi katerih naj bi bil najeti poslovni prostor neuporaben. Takšen dogovor ZPSPP dopušča. Pogodba nadalje vsebuje dogovor, da najemnik "vsa dodatna vlaganja v stavbe in zemljišče po končanem najemu na račun nespremenjene najemnine prepusti najemodajalcu brez povračila, razen če se stranki drugače ne dogovorita". Iz doslej razloženega sledi, da ni videti, da bi v konkretnem primeru tožeča stranka sploh uveljavljala povračilo za popravila, ki bi ne šla po pogodbi v njeno breme (prim. 14. in 17. čl. ZPSPP in zgoraj cit. pogodbeno določilo 5. člena). Vsaka izmed pogodbenih strank nosi riziko svojih zavestnih odločitev, ki temeljijo na poznavanju bistvenih okoliščin posla, kot to terja načelo varnosti pravnega prometa.
Če pa pogodba velja, je izključena presoja o povračilu vrednosti vlaganj po načelih neopravičene pridobitve. Drugačne pritožbene trditve so pravno zmotne: ni šlo namreč za prehod premoženja brez podlage (prim. 1., 2. in 3. odst. 210. čl. ZOR).
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo obogatitveni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala plačilo 1.410.538,40 SIT za vlaganja v objekt tožene stranke v času trajanja najemne pogodbe.
Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo sklepa občinskega sveta tožene stranke kot podlage uveljavljanemu zahtevku. Omenjeni sklep je le akt poslovanja, ki ne more nadomestiti izjave volje tožeče stranke kot odgovora na zahtevek tožeče po vrnitvi vrednosti spornih vlaganj. Zato nima obligacijskopravnih učinkov.
Iz dejanskih in neizpodbjanih ugotovitev sodišča prve stopnje sledi, da si je tožeča stranka sporne poslovne prostore pred sklenitvijo pogodbe ogledala, da ji niso bile neznane pomanjkljivosti, na katere se sedaj sklicuje in zaradi katerih naj bi bil najeti poslovni prostor neuporaben. Takšen dogovor ZPSPP dopušča, kot to pravilno sklepa sodišče prve stopnje (14. čl. ZPSPP). Pogodba nadalje vsebuje dogovor, da najemnik "vsa dodatna vlaganja v stavbe in zemljišče po končanem najemu na račun nespremenjene najemnine prepusti najemodajalcu brez povračila, razen če se stranki drugače ne dogovorita" (5. čl. najemne pogodbe, priloga A 3).