Jedro

Tudi v posestnih sporih je odločitev o regulacijski začasni odredbi odvisna od vsakokratnih okoliščin posameznega primera.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem bi morala tožena stranka nemudoma, najkasneje v roku enega dne od prejema sklepa, z v izreku opisane dovozne poti, ki jo je po tožbenih trditvah imel tožnik v soposesti za dostop do koritastega silosa in gnojnične jame, umakniti traktor rdeče sive barve, se v bodoče vzdržati kakršnegakoli nadaljnjega poseganja v soposest tožeče stranke ter ji povrniti pravdne stroške.

2.Tožeča stranka vlaga pritožbo. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ2 . Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in izdajo predlagane začasne odredbe s stroškovno posledico za toženo stranko.

Kot dejansko in pravno napačne ter obremenjene s procesno kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP izpodbija ugotovitve in pravne zaključke o škodi na pridelkih in zaradi oviranega odvažanja gnoja. Slabša letina pridelkov predstavlja škodo, ki je že po definiciji ni mogoče nadomestiti. Splošno znano je, da na noben način ni mogoče nadomestiti slabše rasti, ki je posledica pomanjkljivega gnojenja. Če gnojenja ni ali je pomanjkljivo, pridelka ni, ali je manjši. Manjša količina in kvaliteta pridelkov se letos že kaže, ker ni bilo pognojeno. Škoda je nenadomestljiva. Opisuje količino gnoja in gnojnice, ki se od avgusta naprej nabira in je prisilno deponirana v tožnikovi gnojni jami - na kmetiji sredi vasi, ker je ni mogoče odvažati zaradi nastavljene ovire na delu voznih in obračalnih poti.

Napačni in zmotni so zaključki, da je nastanek škode pri odvažanju gnoja/praznjenju gnojne jame mogoče preprečiti na drug način. Z manjšimi stroji ter ročno tožnik ne more zvoziti gnoja. Nabave novih strojev si ne more privoščiti (nesorazmeren strošek). Redi 45 glav živine, ki dnevno proizvede približno eno tono/40 samokolnic gnoja. Površine, ki bi morale biti pognojene, so od kmetije oddaljene približno 4 kilometre. Na kmetiji delata le (ostarela) tožnik in njegova žena. Fizičnega odvoza gnoja ne zmoreta. Opisuje trenutno stanje nakopičenega gnoja. Z novimi fotografijami3 dokazuje, da zaradi motilnih dejanj nima prostora za obračanje in manevriranje s traktorjem, da s kmetije ne more odpeljati gnoja, da ga je prisiljen kopičiti na vrtu. Nastaja nepopravljiva škoda v obliki manjšega pridelka, grozi težko nadomestljiva škoda na zdravju in življenju živali, tožnika in članov gospodinjstva, v primeru izbruha kužnih bolezni tudi širše.

3.Toženca v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe in plačilo njunih stroškov pritožbenega postopka. Navajata, da so vse navedbe od 10. odstavka obrazložitve nove, pavšalne, nedokazane in neutemeljene. Enako velja za dokaze (fotografije, skice), ki po njunem mnenju dodatno potrjujejo odločitev sodišča, da je dostop do tožnikove gnojne jame mogoč in da začasna odredba ni potrebna.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po pravilni ugotoviti sodišča prve stopnje je bila ob vložitvi tožbe zaradi motenja posesti v zavarovanje nedenarne terjatve predlagana regulacijska začasna odredba. Vsebina tožbenega zahtevka se prekriva z vsebino predloga začasne odredbe (odstranitev ovire - nastavljenega traktorja - z dostopne poti do silosa in gnojnične jame tožeče stranke). Kot pravno podlago je navedlo 272. člen ZIZ in odločbo Ustavnega sodišča RS Up 275/97 z dne 16. 7. 1998. Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnilo po ugotovitvi, da upnik ni ponudil zadostne trditvene podlage za nastanek težko nadomestljive škode na pridelkih, in da ni izkazal, da mu grozi nastanek težko nadomestljiva škode na zdravju in življenju živali in ljudi, ker jo je mogoče preprečiti na drug način (z odvažanjem gnoja z manjšimi stroji ali ročno).

6.Regulacijske - ureditvene - začasne odredbe so namenjene začasni ureditvi spornega razmerja med strankama, če oziroma kadar je to nujno, da se zavaruje obstoječe stanje oziroma pravna sfera pred grozečim nasiljem (nevarnost uporabe sile), ali prepreči nastanek težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), da ne bi kasnejše sodno varstvo za tožnika ostalo brez pomena.

7.Poleg pogoja iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je treba v luči navedene odločbe Ustavnega sodišča RS po ustaljenih stališčih sodne prakse upoštevati tudi interese tožene stranke v smislu reverzibilnosti - možnosti za vzpostavitev prejšnjega stanja v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka. Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe navajal in dokazoval, da toženca z izdajo začasne odredbe ne bosta trpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale njemu, oziroma da ne bosta trpela nikakršnih neugodnih posledic. Opiral se je torej tudi na predpostavko iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena in tretji odstavek 270. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ. V sodni praksi ni enotnih stališč o samostojni uporabi te predpostavke pri izdaji regulacijske začasne odredbe. Vrhovno sodišče RS se o neenotni sodni praksi glede uporabe alternativno naštetih pogojev po 2. in 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZPP pri izdaji regulacijskih začasnih odredb še ni izreklo4 .

8.V izpodbijanem sklepu ni jasnih razlogov, po kateri pravni podlagi je predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe pravzaprav zavrnjen. Pritožba pravilno opozarja, da je (vsaj) glede zatrjevane škode na zdravju in življenju ljudi in živali sodišče pravilno ugotovilo, da bi bila lahko izpolnjena predpostavka iz 2. alineje drugega odstavka 339. člena ZPP. Ni pa pojasnjeno, zakaj se je mimo trditvene podlage tožnika lotilo ocenjevanja drugih možnosti, ki naj bi jih imel tožnik za praznjenje gnojnične jame. Niti iz trditvene podlage niti iz spisovnega gradiva ne izhaja, da tožnik (lahko) prazni gnojno jamo oziroma izvaja posest na dostopni poti do nje na drugačen način kot pred zatrjevanim motilnim dejanjem (s traktorjem). Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče vezano na trditveno podlago tožbe oziroma predloga. Drugih dejstev (ker morebitnih ugovornih navedb nasprotne stranke še ni) samo ne sme ugotavljati. Morebiten drugačen možen način izvajanja posesti ni pravno relevanten za presojo verjetnosti terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ) niti za presojo pravnega standarda težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Z ugotavljanjem nezatrjevanih in pravno nerelevantnih dejstev je sodišče torej napačno uporabilo materialno pravo 272. člena ZIZ. Razlogi izpodbijanega sklepa pa so tako nejasni, da tudi ni mogoče preizkusiti, ali je sodišče s temi ugotovitvami morda presojalo obstoj (samostojne) predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (tehtanje posledic) ali morda pogoj reverzibilnosti.

9.Zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter nejasnih razlogov o pravno odločilnih dejstvih za izdajo predlagane regulacijske začasne odredbe, je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

10.V ponovljenem postopku naj sodišče nemudoma prične z odločanjem o glavni stvari. Zadevo je treba po naravi stvari - zaradi zatrjevane grozeče škode na zdravju in življenju ljudi in živali - hitro rešiti (425. člen ZPP). Po podatkih spisa je bil že vložen odgovor na tožbo. Torej ni ovir za takojšnjo vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka.

11.Če bo ponovno odločalo le o zavarovanju terjatve, pa bo moralo najprej pozvati tožečo stranko k dopolnitvi nepopolnega predloga s sredstvom za prisilno izvršitev začasne odredbe, ki ga tožnik še ni predlagal5 . Nato bo moralo v okviru trditvene in dokazne podlage tožnika oceniti in odločiti o obstoju potrebnih pogojev za izdajo začasne regulacijske odredbe in jih ustrezno obrazložiti.

12.Pri presoji verjetnosti terjatve bo moralo upoštevati, da je sodno varstvo posesti predvideno zaradi preprečevanja samovoljnega uveljavljanja pravic. Motilno dejanje je vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvajanja posesti. Celovito bo moralo ovrednotiti navedbe tožnika v povezavi z dokazi, ki jih je ponudil, in presoditi obstoj predpostavke iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga sodna praksa zapolnjuje glede na okoliščine primera. Narava spora, v katerem je odredba predlagana, in njegov namen6 , je pomembna. A tudi posestnih sporov ni mogoče avtomatično enačiti. Tudi v posestnih sporih je odločitev o regulacijski začasni odredbi odvisna od vsakokratnih okoliščin posameznega primera. Po stališču sodne prakse je grozeča škoda glede na svoj izvor objektivna. Nepremoženjska škoda, kakršno zatrjuje predlagatelj, pa je po stališčih sodne prakse že po naravi stvari težko nadomestljiva. Tožnik je podal zadostne trditve o grozeči škodi na zdravju in življenju ljudi, živali ter slabši letini pridelkov, ker nastavljena ovira na dovozni poti (traktor tožene stranke) preprečuje odvažanje in prekladanje gnoja in gnojevke iz že prenapolnjene gnojnične jame. Škoda zaradi slabšega gnojenja kmetijskih površin v obliki slabše letine pridelkov je bila je dodatna, ne pa samostojna okoliščina, na katero je opozarjal tožnik ob sklicevanju na splošno znana dejstva. Dosedanja dokazna ocena, da v tem delu ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena za težko nadomestljivo škodo, je enostranska, iztrgana iz celote, prestroga in preuranjena. Ni treba, da je škoda materialna. Težje nadomestljiva je lahko tudi škoda, ki se je ne da ali pa se jo zelo težko ovrednoti v denarju (slabša letina). V obravnavanem primeru jo je mogoče kot eno od okoliščin vrednotiti skupaj z drugo zatrjevano škodo. Tudi pri ocenjevanju te predpostavke je treba izhajati iz dokaznega standarda verjetnosti, ki velja v postopku za izdajo začasne odredbe. Izpolnjen je, če je več razlogov za to, da grozi nevarnost težko nadomestljive škode in da jo je mogoče preprečiti z izdajo predlagane začasne odredbe, kot tistih, ki temu nasprotujejo. Končno pa bo moralo sodišče zavzeti tudi jasno stališče glede tehtanja posledic in se izreči o pogoju reverzibilnosti. Presoditi bo moralo, ali bi bilo v obravnavanem primeru mogoče vzpostaviti prejšnje stanje, če bi bil po izdaji začasne odredbe tožbeni zahtevek zavrnjen kot neutemeljen.

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami.

3Opravičuje jih z dejstvom, da prej ni imel drona, da bi jih posnel.

4VSL II Cp 110/2024 in v opombi 6 navedena sodna praksa.

5Primerjaj: Pogorelčnik Vogrinc, N, v: Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2015, str. 156.

6VS RS II Ips 137/2014 z dne 12. 5. 2016.