Jedro

Čim je podan eden izmed zakonskih pogojev za ugotovitev položaja insolventnosti, se izkaže, da dolžnik ne more uspeti s pritožbo v delu, v katerem izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, da obstoji pri dolžniku tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.

Izrek

I. Pritožba družbenika se zavrže. II. Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom Z. d.o.o. (1. točka izreka), za upraviteljico imenovalo A. K. N. (2. točka izreka) ter ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovnem registru vpisana s temi podatki: Stečajne storitve A. K. N. s.p., matična številka: 000 (3. točka izreka).

2. Zoper sklep sta vložila pritožbo dolžnik in družbenik ter predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba družbenika je prepozna.

4. 15. dnevni rok za pritožbo, ki jo je zoper sklep o začetku stečajnega postopka vložil družbenik, je zanj začel teči od objave tega sklepa. Izpodbijani sklep je bil objavljen na spletnih straneh AJPES 10. 5. 2013. Zato je pritožba R. d.o.o., vložena 11. 6. 2011, prepozna in jo je bilo treba zavreči (1. odstavek 346. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

5. Dolžniku je bil sklep vročen 27.5.2013. Njemu se je rok za pritožbo iztekel 11. 6. 2013, zato je njegova pritožba pravočasna, ne pa tudi dopolnitev pritožbe, ki jo je vložil po izteku pritožbenega roka (12. 6. 2013), zato dopolnitve pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

6. Dolžnikova pritožba ni utemeljena.

7. V delu, v katerem s pritožbo le ponavlja ugovorne navedbe, s katerimi je predlagatelju stečajnega postopka oporekal aktivno legitimacijo za vložitev predloga, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno dokazno oceno o verjetnosti upnikove terjatve do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP) ter v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo vsa odločilna dejstva o relevantnih dejstvih za presojo aktivne legitimacije upnika. Tem razlogom pritožnik konkretno ne nasprotuje, zato dodatna argumentacija ni potrebna, pritožbeno sodišče pa v celoti pritrjuje jasnim razlogom sodišča prve stopnje.

8. Sodišče prve stopnje je odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom oprlo na ugotovitev, da je pri dolžniku podana tako trajnejša nelikvidnost kot tudi dolgoročna plačilna nesposobnost (1. odstavek 14. člena ZFPPIPP). Za začetek stečajnega postopka je dovolj, če upnik izkaže enega izmed razlogov insolventnosti (1. odstavek 14. člena v zvezi z 232. členom ZFPPIPP).

9. Dejstvo, da dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), je sodišče prve stopnje utemeljilo na trditvah in dokazih upnika, ki je zatrjeval, da znašajo po podatkih letnega poročila zadnjega poslovnega leta pred zapadlostjo obveznosti upnika do dolžnika, njegove obveznosti do tretjih oseb 56,00 EUR, neplačane zapadle obveznosti do upnika pa 346.321,53 EUR. Dolžnik trditvam v zvezi z izkazom njegovih obveznosti pred zapadlostjo upnikove terjatve ni ugovarjal, pač pa zgolj višini upnikove terjatve. V pritožbi navaja, da bi lahko znašala obveznost do upnika največ 47.800,00 EUR, medtem ko naj bi skupne obveznosti do upnikov po bilanci stanja za leto 2012 znašale 673.002,00 EUR.

10. V nasprotju z določbo 1. točke 2. odstavka 14. člena ZFPPIPP je dolžnikovo tolmačenje, da upnik ne bi smel uporabiti podatkov o višini obveznosti iz bilance stanja za leto 2011, če je upnikova terjatev zapadla v plačilo v letu 2012. Sicer pa s svojimi trditvami o višini obveznosti po bilanci stanja za leto 2012, ne da bi navedel in dokazal, da ali še niso zapadle ali pa da jih po zapadlosti tudi poravnava, ni uspel izpodbiti zaključkov sodišča prve stopnje, da v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Neutemeljeno dolžnik očita sodišču prve stopnje, da je zmotno presodilo njegov ugovor, da se je povečala likvidnost dolžnika za vrednost računa, izdanega družbi R. d.o.o. Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno odgovorilo, da ni izkazal, da bi zgolj obstoj te terjatve lahko kakorkoli vplival na drugačno oceno od ocene, da dolžnik v daljšem obdobju ni bil sposoben poravnati vseh svojih obveznosti.

11. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dolžnik insolventen po 1. točki 1. odstavka 14. člena ZFPPIPP. Pri tem se je sicer v potrditev upnikovih navedb nepravilno sklicevalo še na dejstvo, da naj bi dolžnik predlagal tudi izbris iz sodnega registra brez likvidacije. V tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje dolžniku, da se ta v skladu z določbami ZFPPIPP začne po uradni dolžnosti. Vendar navedena zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje ni v ničemer vplivala na pravilnost presoje trajnejše nelikvidnosti dolžnika. Čim pa je podan eden izmed zakonskih pogojev za ugotovitev položaja insolventnosti, se izkaže, da dolžnik tudi ne more uspeti s pritožbo v delu, v katerem izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, da obstoji pri dolžniku tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti. Zato pritožbenih trditev v to smer pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

12. Glede na navedeno je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).