Jedro

Zaradi spoštovanja načela dispozitivnosti sodišče ni dolžno seznanjati pravdnih strank s tem, kako lahko razpolagajo s svojimi zahtevki. Na področju postavljanja predlogov oziroma dajanja izjav gre za razjasnitev tega, kakšno pravno varstvo želi stranka pri nepopolno formuliranih predlogih, ne pa za nadomeščanje predlogov strank. Sodišče zato s tem, ko pritožnika ni opozorilo na možnost izjave po tretjem odstavku 174. člena ZFPPIPP, ni niti dalo nepopolnega pravnega pouka niti ni opustilo svoje razjasnjevalne dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo za umaknjen ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, ki sta ga vložila upnik E. d.o.o. in upnik P. d.o.o. in postopek ustavilo.

2. Upnik P. d.o.o. je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov, in predlagal razveljavitev sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da se ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave šteje za umaknjen, in postopek ustavilo, ker vlagatelj ugovora (pritožnik) ni v petnajstih dneh po objavi spremembe načrta finančnega prestrukturiranja izjavil, da vztraja pri ugovoru. Odločitev temelji na določilu 3. točke 174. člena ZFPPIPP.

5. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da ga s sklepom o dovoljenju spremembe načrta finančnega prestrukturiranja ni v pravnem pouku poučilo o pravnih posledicah dovoljenja, to je o obveznosti, da v petnajstih dneh izjavi, da vztraja pri ugovoru. Zato naj pritožnik ne bi mogel vedeti, da bodo sicer nastopile pravne posledice domneve umika ugovora. S tem naj bi sodišče ravnalo v škodo upnika oziroma pritožnika.

6. Po določilu prvega in šestega odstavka 324. člena v zvezi s 332. členom ZPP, ki se glede na prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP uporablja subsidiarno, mora odločba imeti uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi. V pravnem pouku o pritožbi sodišče navede rok za vložitev pritožbe, sestavine pritožbe po 335. členu tega zakona, opozorilo, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona, opozorilo na posledice neplačila sodne takse, pri katerem sodišču se pritožba vloži v izvirniku in v koliko izvodih (prim. tudi četrti odstavek 123.a člena ZFPPIPP). Zmotno je torej prepričanje pritožnika, da bi pravni pouk moral vsebovati tudi opozorilo po tretjem odstavku 174. člena ZFPPIPP.

7. Po določilu prvega odstavka 2. člena ZPP sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku (prvi odstavek 3. člena ZPP). 7. člen ZPP uveljavlja razpravno načelo. Glede na načelo dispozitivnosti se postopek začne, teče in zaključi po volji strank. 12. člen ZPP določa načelo pomoči prava nevešči stranki o procesnih pravicah. Zaradi spoštovanja načela dispozitivnosti pa sodišče ni dolžno seznanjati pravdnih strank s tem, kako lahko razpolagajo s svojimi zahtevki. V okviru postopka o popravi oziroma dopolnitvi nepopolnih vlog po 108. členu ZPP poskrbi sodišče le za odpravo formalnih napak in pomanjkljivosti. 285. člen ZPP nalaga sodišču razjasnjevalno dolžnost. Vendar se navedeno določilo nanaša na formalno in materialno procesno vodstvo sodišča in spodbujanje procesnih aktivnosti strank pri zbiranju procesnega gradiva na obravnavi. Na področju postavljanja predlogov oziroma dajanja izjav gre za razjasnitev tega, kakšno pravno varstvo želi stranka pri nepopolno formuliranih predlogih, ne pa za nadomeščanje predlogov strank. Ni namen procesnega vodstva, da se sodišče spremeni v odvetnika stranke, saj bi se tako ustvarilo neravnotežje v pravdi in sodišče ne bi več moglo delovati nepristransko. Sodišče zato s tem, ko pritožnika ni opozorilo na možnost izjave po tretjem odstavku 174. člena ZFPPIPP, ni niti dalo nepopolnega pravnega pouka niti ni opustilo svoje razjasnjevalne dolžnosti. S tem se pokaže, da je izpodbijani sklep pravilen. Sodišču se zato ni bilo treba ukvarjati z vsebino ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave niti s spremembo načrta finančnega prestrukturiranja.

8. S tem je sodišče druge stopnje presodilo pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena, z nebistvenimi pa se ne ukvarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker niso podani niti izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).