Jedro

Pomanjkljivo strokovno mnenje komisije ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za zdravje št. 181-12/2011/4 z dne 29. 4. 2011 se odpravi in se zadeva vrne temu ministrstvu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožnikoma povrniti stroške postopka v višini 350,00 EUR, povečane za 20 % DDV, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se pri dečku A.A., roj. 30. 4. ..., cepljenje: - proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s hemofilusom influence tip b s cepivom Infanrix, Hib+IPV ali cepivom Pentaxim ne opusti; - proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom MMRVax Pro ali cepivom Priorix ne opusti (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka izhaja, da v postopku niso nastali posebni stroški.

Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da sta tožnika v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 - Uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZNB) z dopisom z dne 17. 1. 2011 podala predlog za opustitev cepljenja sina A.A. Predlog sta utemeljila in obrazložila z navedbami o sinovem razvoju in rasti vse od rojstva dalje in natančno opisala sinovo zdravstveno stanje oziroma bolezni. Deček je prejel tri cepljenja proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, H. influence tipa b in otroški paralizi (21. 8.; 3. 10.; 14. 11. 2007). Konec decembra pa je dobil vročino in izpuščaje po obrazu. Dermatolog je postavil diagnozo atopijski dermatitis. Po nekajkratnem testiranju so ugotovili alergijo na jajca in pšenično moko, nato pa še na mačjo dlako, hišno pršico, pršico moke, arašide, orehe, lansko leto tudi na pelode zgodnjih in poznih dreves. Poleg vseh teh alergij in diet se dečku pojavljajo še nekatere težave: šum na srčku, ploska stopala, težave z genitalijami, jecljanje, zmanjšanje sluha, ima pa tudi diagnozi Dyslalia in Otitis secr.bil. Spremljajo pa ga tudi bronhitisi, angine, laringitis; ima tudi izrazito suho in občutljivo kožo. Starša prosita za opustitev cepljenja ali vsaj odložitev le-tega, dokler vse alergije ne izzvenijo. K predlogu za opustitev cepljenja je bila posredovana tudi zdravstvena dokumentacija za omenjenega dečka.

Tožena stranka se sklicuje na 5. odstavek 22.a člena ZNB, ki določa, da lahko dajo predlog za opustitev cepljenja tudi starši osebe, ki se cepi. Na podlagi 22.b člena ZNB je tožena stranka poslala predlog za opustitev cepljenja Komisiji za cepljenje in zaprosilo, da v skladu z 22.c členom ZNB posreduje strokovno mnenje o tem, ali obstojajo razlogi za opustitev cepljenja pri A.A. Navedena komisija se je pri pregledu dokumentacije usmerila na razloge za opustitev cepljenja, med katere se štejejo: alergije na sestavine cepiva; resen neželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva; bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Komisija meni, da se pri dečku cepljenje proti: - davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s hemofilusom influence tip b s cepivom Infanrix, Hib+IPV ali cepivom Pentaxim ne opusti; - proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom MMRVax Pro ali cepivom Priorix ne opusti. V priloženi dokumentaciji komisija ni našla razlogov za opustitev cepljenja, saj dokazana alergija na jajca, ki se izraža le s kožnimi spremembami, ni kontraindikacija za cepljenje. Upoštevajoč navedeno mnenje je z izpodbijano odločbo odločeno, da se pri A.A. obvezno cepljenje proti boleznim, ki jih navaja, ne opusti.

Tožnika kot starša in zakonita zastopnika A.A. vlagata zoper navedeno odločbo tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 in spremembe, dalje ZUS-1). Navajata, da sta na predlog pediatra dne 10. 1. 2011 na Ministrstvo za zdravje vložila vlogo za opustitev cepljenja pri njunem sinu A.A., v kateri sta utemeljila razloge za opustitev cepljenja in priložila zdravstveno dokumentacijo. Izpodbijana odločba je bila izdana brez predhodnega upravnega postopka, v katerem bi tožnika kot stranki v postopku lahko uveljavljala svoje pravice po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in spremembe, v nadaljevanju ZUP). Pravila postopka so bila gobo kršena tudi v obravnavi predloga za opustitev cepljenja pri Komisiji za cepljenje in pri organu, ki je izdal izpodbijano odločbo. Komisija se ni opredelila do tožnikovih navedb o razlogih za opustitev cepljenja, izhajajočih iz zdravstvenega stanja otroka, niti ni opravila nobenih preiskav, ki bi potrdile ali ovrgle izkazane razloge za opustitev cepljenja. Tega pred izdajo odločbe tudi ni storil organ, ki je izdal odločbo. Tožnikoma pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da bi se izrekla o mnenju komisije, zato gre za bistvene kršitve določb postopka.

Tožnika navajata, da je sin A.A. utrpel hudo reakcijo po cepljenju proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, H. Influencie B in otroški paralizi, nakar se mu je zdravje vidno poslabšalo. Poleg atopijskega dermatitisa, pogostih infekcij in številnih alergij se nakazujejo tudi nevrološke težave, zato sta tožnika glede nadaljnjih cepljenj ob takšnem zdravstvenem stanju sina, brez kakršnihkoli preiskav, ki bi izključile tveganje zaradi cepljenja, zelo zaskrbljena. Glede na navedbe tožnikov o boleznih v družini in nagnjenosti k reakcijam bi morala komisija odrediti dodatne alergološke in druge potrebne preiskave, s katerimi bi ugotovili, ali pri otroku morda ne obstaja nevarnost hudih reakcij po cepljenju. Na možnost takšnih reakcij pri nekaterih posameznikih opozarjajo tudi proizvajalci cepiv. Tožnika podrobno opisujeta kontraindikacije pri posameznih vrstah cepiva, ki jih navajata. Ker preiskave glede alergij na sestavine cepiva in drugi potrebni zdravstveni pregledi sina A.A. niso bili opravljeni, kot to določa 22.a člen in 22.c člen ZNB, navedeni zakon ni bil uporabljen oziroma ni bil pravilno uporabljen. Iz navedenega zakona izhaja, da mora strokovno mnenje komisije in odločba vsebovati tudi razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo. Izpodbijana odločba navedenega ne vsebuje. Zaradi pomanjkljive obrazložitve in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se odločbe ne da preizkusiti. Odločba ne navaja strokovnih ali kakršnihkoli drugih razlogov, odločilnih za presojo razlogov, ki sta jih tožnika navedla za opustitev cepljenja, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, v postopku pa je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zahtevata povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno ali so podani razlogi za opustitev obveznega cepljenja.

Obvezno cepljenje in opustitev obveznega cepljenja je zakonsko urejeno z določbami 22. člena do 25. člena ZNB. Pred obveznim cepljenjem mora zdravnik, ki opravlja cepljenje, s pregledom osebe, ki se cepi in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo, ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo (1. odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja lahko poda bodisi zdravnik (če ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja), bodisi starši oziroma skrbnik osebe, ki naj bi bila cepljena (4. in 5. odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (6. odstavek 22.a člena ZNB), ki predlog pošlje Komisiji za cepljenje (1. odstavek 22.b člena ZNB). Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja preučiti predlog za opustitev cepljenja, in če oceni za potrebno zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede (1. odstavek 22.c člena ZNB). Po opravljenem postopku da komisija strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja in ga pošlje ministru, pristojnemu za zdravje (3. odstavek 22.c člena ZNB). V 4. odstavku 22.c člena je določeno, kaj mora strokovno mnenje vsebovati. Na podlagi strokovnega mnenja komisije pa minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja (1. odstavek 22. č člena ZNB). Tožena stranka je vezana na strokovno mnenje Komisije za cepljenje, vendar pa mora kot upravni organ preveriti, ali je strokovno mnenje komisije sestavljeno v skladu z 2. alineo 1. odstavka 22.č člena ZNB in 3. in 5. točko 1. odstavka 214. člena ZUP. Mnenje komisije ima namreč naravo izvedeniškega mnenja, vsebina mnenja pa mora zajemati vse, kar določa 2. odstavek 193. člena ZUP. Z vsebino mnenja je potrebno starše pred izdajo odločbe seznaniti in jim omogočiti, da se o njem izjavijo (načelo zaslišanja stranke, 9. člen ZUP). Komisija mora torej obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev obveznega cepljenja. Pomanjkljivo strokovno mnenje komisije ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.

V obravnavanem primeru je komisija v svojem mnenju glede cepljenja otroka navedla zgolj to, da v priloženi dokumentaciji ni našla razlogov za opustitev cepljenja, saj dokazana alergija na jajca, ki se izraža le s kožnimi spremembami, ni kontraindikacija za cepljenje. Ni pa se opredelila do vseh ostalih tožnikovih navedb v zvezi z zdravstvenim stanjem otroka, ki ima še druge alergije in tudi druge zdravstvene težave, zaradi katerih sta tožnika podala vlogo za opustitev cepljenja. Tako strokovno mnenje pa je v upravno pravnem smislu pomanjkljivo in ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.

Glede na navedeno je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka. Odločba tožene stranke je iz tega razloga nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo, ob upoštevanju 4. in 5. odstavka istega člena, vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Ker sta tožnika v tem upravnem sporu uspela, jima je sodišče priznalo stroške postopka v višini 350,00 EUR, v skladu s 25. členom ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07).