Jedro

Ker je bila o isti zadevi že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vsebinsko odločanje o tožbi, ampak bi moralo tožbo zavreči.

Izrek

Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 257/99-6 z dne 13.6.2001 se razveljavi in tožba zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7.1.1999. S to je tožena stranka odločila o tožnikovi pritožbi zoper odločbo Območne geodetske uprave L., Izpostava G. z dne 17.4.1997, s katero je ta ugotovila in evidentirala spremembe katastrskih podatkov in sicer, da sta se parceli št. 141/6 in 142 k.o. D. razdelili na parcele št. 141/6, 141/10, 141/11, 142/3 in 142/4. Tožena stranka je o pritožbi odločila tako, da je navedeno odločbo odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovno odločanje. Tožena stranka je odločbo odpravila zato, ker v upravnih spisih ni bilo dokumentacije o izvršenem prenosu gradbene parcele v naravo in zato ni bilo mogoče preveriti pravilnosti postopka. Dokumentacija izmere je namreč pogoj za evidentiranje meja, evidentiranje meja pa je pogoj za izdajo odločbe o spremenjenih podatkih obravnavanih parcel. Tožnik v pritožbi navaja, da se s sodbo sodišča ne strinja. Za zemljišče zahteva 5000 SIT za m2, za vsako hruško pa 150.000 SIT. V nasprotnem primeru pa zahteva vzpostavitev prvotnega stanja in odškodnino v znesku 1.000.000 SIT.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo zaradi naslednjih razlogov: V obravnavani zadevi je sporna parcelacija tožnikovih zemljišč in sicer parcel. št. 141/6 in 142 k.o. D. po podatkih lokacijskega načrta, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije z Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku V.g. - B. V tem upravnem sporu je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo o tožnikovi tožbi zoper odločbo tožene stranke, s katero je ta ugodila njegovi pritožbi zoper odločbo organa prve stopnje z dne 17.4.1997 in navedeno odločbo odpravila ter zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovo odločanje. Iz podatkov spisa izhaja, da je organ prve stopnje ponovno odločil o tej zadevi z odločbo z dne 15.3.1999, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, ki jo je tožena stranka zavrnila z odločbo z dne 28.4.1999. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil tožbo, o kateri je upravno sodišče odločilo s sodbo, št. U 900/99-9 dne 6.10.1999 in sicer tako, da je tožbo zavrnilo. Ta sodba je postala pravnomočna dne 11.11.1999. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo z dne 13.6.2001 odločilo o zadevi, o kateri je bila že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba.

Sodišče prve stopnje bi zato moralo postopati po določbi 6. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. Po navedeni določbi sodišče, če v postopku predhodnega preizkusa tožbe ugotovi, da je bila o isti zadevi že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba, tožbo zavrže. Ker sodišče ni tako ravnalo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 3. odstavka 72. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 75. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo.