Jedro

Neskrbnega ravnanja izvršitelja in posledic, ki so zaradi tega nastale tretjemu, ni mogoče šteti v breme upniku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Tretji sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tretjega A., d.o.o., za povračilo stroškov ugovora in predloga za odlog izvršbe zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga tretji po svojem pooblaščencu pritožbo in predlaga njegovo spremembo tako, da se upniku naloži v plačilo stroške tretjega v zvezi z ugovorom tretjega in predlogom za odlog izvršbe, ter stroške pritožbe, podrejeno pa, da se napadeni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne strinja se z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da upnik tretjemu stroškov ni neutemeljeno povzročil. Trdi, da bi se upnik mogel in moral zavedati, da posledično dovoljeni izvršbi lahko pride do rubeža premičnin, ki niso last dolžnika, zato je za odločitev o stroških tretjega nepomembno, da upnik ni izrecno predlagal izvršbe na zarubljeno vozilo. Meni, da je irelevantno tudi, ali je bilo upniku pred rubežem ali po rubežu znano lastništvo vozila kot tudi ali ga je izvršiteljica o tem obvestila. Trdi, da je bila izvršiteljica imenovana na predlog upnika, upnik pa ji je dolžan dati ustrezna navodila v zvezi z rubežem premičnin, ki so v posesti dolžnika, iz javnih evidenc pa je pred rubežem možno ugotoviti lastništvo teh premičnin, zato tretjega ne morejo bremeniti stroški, ki so mu nastali zato, ker upnik izvršiteljici ni dal ustreznih navodil glede rubeža tuje lastnine oziroma ga izvršiteljica ni obvestila, da je zarubila vozilo, ki ni last dolžnika, pri čemer bi to dejstvo glede na to, da je vozilo vpisano v javne evidence mogla in glede na 76. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja tudi morala ugotoviti, ter o rubežu obvestiti tudi tretjega. Tretji meni, da upnik nosi v celoti sam riziko dejanj, opravljenih s strani izvršiteljice. Pojasnjuje še, da je imel ob vložitvi ugovora in predloga za odlog izvršbe pravni interes za njuno vložitev, saj je le na ta način lahko zaščitil svojo lastninsko pravico na vozilu. Ker izvršiteljica in upnik nista ravnala z zadostno skrbnostjo, so tretjemu nastali stroški, zato meni, da mu jih je upnik skladno z 38. členom ZIZ dolžan povrniti. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo med drugim tudi na dolžnikove premičnine, tekom postopka pa je bilo nato s strani izvršiteljice 5. 11. 2012 zarubljeno vozilo, za katerega je tretji nato v ugovoru z dne 25. 9. 2013 zatrjeval, da je njegov lastnik. Tretji si v pritožbi prizadeva izkazati, da mu je upnik s tem, ko predloga za izvršbo na predmetno vozilo ni (pravočasno) umaknil, stroške, povezane z vložitvijo ugovora (in predloga za odlog izvršbe), povzročil neutemeljeno in mu jih je zato skladno s šestim odstavkom 38. člena ZIZ dolžan povrniti. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, njegovi pritožbi ni mogoče slediti.

6. Neposredna dejanja izvršbe opravljajo izvršitelji (prvi odstavek 7. člena ZIZ), njihovo ravnanje pri tem pa podrobneje opredeljuje Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik). Skladno s 76. členom Pravilnika opravi izvršitelj rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari. Dolžnika ali druge osebe, ki zatrjujejo, da na predmetih rubeža obstaja pravica ali bremena, ki preprečujejo izvršbo oziroma jih je v postopku izvršbe ali zavarovanja treba upoštevati, izvršitelj pozove, da predložijo dokaze, iz katerih izhaja verjetnost obstoja njihove pravice oziroma bremena ter podatke o osebnem imenu in prebivališču oziroma firmi, imenu in sedežu osebe, ki naj bi imela take pravice. (drugi odstavek 76. člena Pravilnika). Iz te določbe torej sledi, da je breme, da izvršitelja ob rubežu opozori na obstoj pravic tretjih oseb, lahko kvečjemu na dolžniku. Upniku (v nasprotju z pritožbenim zatrjevanjem) zakon in Pravilnik take dolžnosti ne nalagata. Prav tako ni mogoče slediti pritožbenemu očitku, da je upnik dolžan dajati izvršitelju navodila. Izvršitelj sicer lahko v okviru zakona predloge upnika upošteva, če jih le-ta poda, vendar pa svoje delo opravlja samostojno (kot javno službo - prvi odstavek 280. člena ZIZ), in je pri tem dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, skladno z zakoni, na podlagi zakonov izdanimi predpisi in Pravilnikom (prvi in drugi odstavek 39. člena Pravilnika), upnik pa posledično lahko tudi ob odsotnosti izrecnih navodil utemeljeno pričakuje, da izvršitelj tako ravna. Morebitnega pritožbeno zatrjevanega neskrbnega ravnanja izvršiteljice in posledic, ki so zaradi tega nastale tretjemu, zato po presoji višjega sodišča niti ni mogoče šteti v breme upniku.

7. Višje sodišče po vpogledu v spis še ugotavlja, da iz poročila o opravljenih izvršilnih dejanjih (red. št. 7 spisa) izhaja le, da je bil rubež spornega vozila uspešen, medtem ko nikakršno opozorilo o tem, da lastnik zarubljenega avtomobila ni dolžnik, iz listin izvršiteljice ni razvidno. Glede na navedeno ni mogoče sprejeti zaključka, da je bil upnik z lastninsko pravico tretjega na zarubljenem avtomobilu sploh seznanjen, posledično pa mu tudi ni mogoče očitati, da predloga za izvršbo (na ta predmet) ni (pravočasno) umaknil in s tem tretjemu prihranil stroške vložitve ugovora in predloga za odlog. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog tretjega za povrnitev teh stroškov zavrnilo, je zato tudi po presoji višjega sodišča pravilna.

8. Pritožba tretjega glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Tretji s pritožbo ni uspel, zato je višje sodišče sklenilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ).