Jedro

V primeru ponovljenega sojenja se že nastala nagrada za postopek všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 6.206,51 EUR nadomesti z zneskom 4.905,01 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 74,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev te obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da mora v roku 15 dni toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 6.206,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Opozarja, da je bil v ponovljenem postopku narok sicer razpisan na dan 26. 3. 2018, vendar je tožeča stranka dne 21. 3. 2018 tožbo umaknila, zato je sodišče narok preklicalo in ni bil izveden. S tem, ko je sodišče toženi stranki priznalo stroške in nagrado za narok v ponovljenem postopku, je storilo absolutno bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki priznalo stroške odgovora na revizijo, saj glede na vsebino odgovora na revizijo niso bili potrebni.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožba pravilno opozarja, da tožena stranka ni upravičena do nagrade za narok v ponovljenem postopku, saj narok v ponovljenem postopku sploh ni bil opravljen. Sodišče prve stopnje je namreč razpisan narok na dan 26. 3. 2018 zaradi umika tožbe pravočasno preklicalo in naroka ni izvedlo. Tudi sicer tožena stranka nagrade za narok v ponovljenem postopku sploh ni priglasila. Priglasila je le nagrado za ponovni postopek na prvi stopnji, do katere pa tudi ne bi bila upravičena, saj se v primeru ponovljenega sojenja že nastala nagrada za postopek všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.

5. Ni pa mogoče pritrditi pritožbeni trditvi tožeče stranke, da odgovor na revizijo, ki ga je vložila tožena stranka, ni bil potreben. Čeprav tožeča stranka v revizijskem postopku ni uspela, je bil ta strošek potreben, zato ga je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo.

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP delno ugodilo in toženi stranki prisojene pravdne stroške znižalo za neutemeljeno priznani narok v ponovljenem postopku (v višini 1.066,80 EUR z 22 % DDV) na znesek 4.905,01 EUR.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. in drugem odstavku 154. člena ZPP. Tožeči stranki, ki je s pritožbo delno uspešno izpodbila stroškovno odločitev, gre nagrada za pritožbeni postopek v skladu s tar. št. 3220 ZOdvT v višini 50,00 EUR, ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 10,00 EUR, kar ob upoštevanju 22 % DDV in za pritožbo plačane sodne takse v višini 126,00 EUR znaša skupaj 199,20 EUR. S pritožbo je glede izpodbijanega dela tožeča stranka uspela s 37,5 %. Ob upoštevanju takšnega uspeha ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 74,70 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek 154. člena ZPP).