Jedro

Izdaja začasne odredbe je utemeljena le, kadar je verjetno izkazano, da bi sicer otroku nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda (161. člen v zvezi s 157. členom DZ). Gre za situacijo, v kateri so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na pravnomočno odločitev o zadevi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi ter se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se zavrne predlog nasprotnega udeleženca z dne 26. 11. 2020 za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka), (2) da se zavrne predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe z dne 4. 12. 2020 (II. točka izreka), in (3) da se zaradi kršitve začasne odredbe z dne 22. 4. 2020 nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen 500 EUR, ki jo je dolžan plačati v 15 dneh od prejema tega sklepa, in da se za primer nove kršitve določi denarna kazen 5.000 EUR (III. točka izreka).

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper I. in III. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni ter ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe in razveljavi predlog za izrek denarne kazni.

Sodišče ga ni seznanilo z rezultati poizvedb na policijskih postajah niti z mnenjem Centra za socialno delo. S tem je bila kršena njegova pravica do izjave, posledično pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, in sicer ni vpogledalo v izpisa spletne strani kronika X. in kronika Y., v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani III Kpr 000/2020 in izjavo A. A., niti je ni zaslišalo. Sodišče ni pridobilo zapisnika o zasegu predmetov na hišnih preiskavah, preliminarnih in končnih poročil Nacionalnega forenzičnega laboratorija, izpisov Okrožnega sodišča v Ljubljani III Kpr 000/2020 in ni odredilo dopolnitve mnenja izvedenke toksikološke stroke. Ni odredilo analize bio vzorcev na zaseženi drogi, priboru in drugih predmetih, ki bi nedvoumno potrdili ali ovrgli trditve predlagateljice, da ni ničesar vedela o več mesecev trajajoči (vele)preprodaji mamil v dobrih 50 m2 velikem stanovanju.

Sodišče se ni opredelilo do dveh bistvenih zatrjevanih razlogov. Prvi je ta, da so se razmere na materini strani od zadnje zavrnitve z izdajo začasne odredbe bistveno spremenile, da je okolje, v katerem deklica živi, zanjo življenjsko ogrožajoče. Tako ni le iz razloga, ker sta se mati in njen tedanji mož drogirala. Zmotna je ugotovitev, da so bile njegove navedbe o tem nekonkretizirane. Bolj konkretizirano, kot jih je podal, jih ni mogoče podati. Okolje pri materi je za otroka ogrožajoče zaradi objektivnih in subjektivnih okoliščin na materini strani. Če mati uživa droge, je logično, da jih tudi hrani. Dejstvo, da ni v kazenskem postopku, še ne pomeni, da se ne drogira in da jih ne shranjuje. Predlagateljičina odselitev in vložitev tožbe za razvezo zakonske zveze je le njen manever za potrebe tega in kazenskega postopka. Okolje pri predlagateljičinih starših je nevarno zaradi predlagateljičine prisotnosti.

Zmotno je stališče v sklepu, da ne bi ponudil izvajanja stikov pod nadzorom, če bi imel znatnejša prepričanja o vpletenosti predlagateljice v preprodajo drog. Stiki bi se izvajali v okolju, ki ni ogrožajoče. Ker je predlagateljica poznana po anksioznih izpadih in napadih besa, pa je prosil njenega očeta, naj jo spremlja.

Neutemeljena je navedba sodišča, da se je o predlagateljičinem uživanju drog izreklo že v sklepu z dne 30. 6. 2020. Kasneje so se namreč okoliščine bistveno spremenile. Na njenem domu je bila najdena droga, predlagateljica pa je bila pod vplivom droge tudi 23. 11. 2020 (kar bi potrdili izpovedbi A. A. in njega). Zmotna je ugotovitev v sklepu z dne 30. 6. 2020, da so bile najdene količine pri obeh udeležencih praktično enake. Sam je prepričan, da mu je bilo podtaknjeno.

Ugotovitev o primernosti okolja pri predlagateljičinih starših je zmotna tudi zato, ker predlagateljičina mati ne razlikuje med lastnimi interesi in interesi vnukinje. Ker je redno zaposlena, bo hčerka več časa preživela sama z materjo, ki je uživalka droge, mogoče celo aktivna preprodajalka mamil in kot taka hudo psihično nestabilna. Neutemeljeno je sklicevanje na mnenje Centra za socialno delo, s katerim ni seznanjen. Opozarja na edinstven odnos Centra, ki je sredi splošne karantene dvakrat opravil pregled pri predlagateljici.

Izrek denarne kazni ni utemeljen. Otroka med jesenskimi počitnicami ni predal materi, ker je vlada te počitnice podaljšala za en teden. Ugotovljena kršitev 23. 11. 2020 pa je bila posledica skrbi za zdravje in življenje deklice. Denarno kaznovanje je najmanj preuranjeno.

3. Predlagateljica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

Glede odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe

5. Starša desetletne deklice se v tem postopku zavzemata za spremembo dogovora o skupnem starševstvu, sprejetega v 2016. Vsak od njiju predlaga, naj se hčer zaupa v varstvo in vzgojo njemu, z drugim staršem pa naj se določijo stiki. Z začasno odredbo z dne 22. 4. 2020 je sodišče odločilo, da se dogovor o skupni vzgoji in varstvu izvršuje tako, da deklica živi pri vsakem od staršev izmenjaje po en teden in da krajše počitnice preživi izmenično pri enem, naslednje pa pri drugem od staršev, poletne počitnice pa pri vsakem polovico, tako da se izmenjujeta na petnajst dni. Očetov ugovor zoper začasno odredbo je bil po pridobitvi izvedenskega mnenja toksikološke stroke zavrnjen.

6. V novem predlogu, vloženem 27. 11. 2020, je oče ponovno predlagal, naj sodišče z začasno odredbo hčer zaupa v varstvo in vzgojo njemu. Predlog je utemeljeval s trditvami, da je mati v sodelovanju z možem na domu hranila večjo količino prepovedanih drog, do katerih bi lahko prišla tudi hči, da je bila mati 23. 11. 2020 pod vplivom psihoaktivnih substanc in da ima mati neprimeren življenjski slog, ki neposredno vpliva na njene starševske zmožnosti. V kasnejši vlogi je še navedel, da je tudi okolje, v katerega se je mati preselila, zaradi njenega uživanja drog, neurejenega življenja in slabega psihofizičnega stanja, za otroka ogrožajoče in nevarno. Podal je številne dokazne predloge, ki naj bi potrdili trditve o materini vpletenosti v preprodajo drog in njihovem uživanju. Po pridobitvi dveh poročil Centra za socialno delo in podatkov o tem, ali zoper predlagateljico teče kazenski postopek, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom predlog zavrnilo. Odločitev o zavrnitvi predloga temelji na ugotovitvah, - da so navedbe o materini vpletenosti v preprodajo drog in namigi, da je bila 23. 11. 2020 ob zaslišanju pri preiskovalnem sodniku pod vplivom nedovoljenih substanc, neizkazani, - da zoper predlagateljico ni tekel in ne teče kazenski postopek, da se je predlagateljica iz dotedanjega okolja umaknila na dan hišne preiskave in 24. 11. vložila predlog za razvezo zakonske zveze, da je okolje pri njenih starših za deklico primerno in da ima tam izoblikovano socialno mrežo, - da je deklica navezana na oba starša, ima oba enako rada in se pri obeh dobro počuti, in da stike z obema staršema podpira tudi center za socialno delo.

7. Pravilna so materialnopravna izhodišča v izpodbijanem sklepu, pomembna za odločitev o predlagani začasni odredbi. Njena izdaja je utemeljena le, kadar je verjetno izkazano, da bi sicer otroku nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda (161. člen v zvezi s 157. členom DZ). Gre za situacijo, v kateri so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na pravnomočno odločitev o zadevi.

8. Narava postopka, ki jo opredeljujeta potreba po hitri odločitvi in nižji dokazni standard, ne terja izvedbe vseh predlaganih dokazov. Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi. Pri tem ni omejeno z dokaznimi predlogi udeležencev, ampak sme sámo pridobiti podatke, potrebne za odločitev (drugi odstavek 6. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP-1).

9. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni pridobivalo številnih dokaznih listin iz kazenskega postopka, ki teče zoper (nekdanjega) materinega moža, in ni izvedlo nadaljnjih preiskav dokazov, zbranih v kazenskem postopku, ampak je namesto tega opravilo poizvedbe pri pristojnih državnih organih, ali je mati v kazenskem postopku. Glede na to, da je sodišče v tem postopku že pridobilo mnenje izvedenca toksikološke stroke in da je že pred nekaj meseci odredilo izdelavo izvedenskega mnenja tako s področja klinične psihologije kot s področja psihiatrije, ki bo nudilo sodišču potrebno strokovno oporo za oceno starševskih sposobnosti udeležencev, je pravilna tudi odločitev, da pred izdajo začasne odredbe ne zahteva dopolnitve izvedenskega mnenja toksikološke stroke, ampak o nujnosti predlagane začasne odredbe odloči na podlagi mnenja centra za socialno delo.

10. Nasprotni udeleženec pa utemeljeno uveljavlja, da ga sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa ni seznanilo s pridobljenimi dokazi, na katerih je utemeljilo odločitev. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi mu bila vročena mnenje in poročilo centra za socialno delo, niti da bi ga sodišče seznanilo z ugotovitvami iz poizvedb o kazenskem pregonu predlagateljice. Ker se o njih ni mogel izreči, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se na podlagi 100. člena ZNP-1 in 15. člena ZIZ uporablja tudi v postopku odločanja o začasni odredbi.

11. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ). Sodišče naj pred novo odločitvijo nasprotnega udeleženca seznani z dokazi, pridobljenimi v postopku odločanja o njegovem predlogu za izdajo začasne odredbe.

Glede izreka denarne kazni

12. Zaključek v izpodbijanem sklepu, da je nasprotni udeleženec kršil začasno odredbo z dne 22. 4. 2020, temelji na ugotovitvah, - da je bilo z začasno odredbo določeno, da je hči udeležencev izmenično en teden pri enem in en teden pri drugem od staršev, da krajše počitnice med letom (prvomajske, jesenske, božične, novoletne in zimske) preživi izmenjaje pri enem od staršev in da poletne počitnice preživi izmenjaje pri vsakem od staršev po 14 dni, - da je bila po začasni odredbi deklica med jesenskimi počitnicami pri očetu, oče pa jo je zadržal tudi med 2. 11. in 9. 11. 2020, ko bi morala biti pri materi, - da je splošno znano, da medletne počitnice trajajo po en teden in da sklicevanje na izredno podaljšanje jesenskih počitnic zaradi epidemiološke situacije pomeni izigravanje začasne odredbe, - da je oče zadržal deklico po 23. 11. 2020, ko bi jo moral predati materi.

13. Pravilno je stališče tako glede prve kot glede druge kršitve začasne odredbe. Počitniška obdobja med šolskim letom trajajo po teden dni (zimske počitnice) ali manj (jesenske in prvomajske počitnice). Daljše so le novoletne počitnice (8. člen Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole), ki pa so bile v začasni odredbi razdeljene na dva dela. Táko je bilo tudi stanje ob izdaji začasne odredbe, ko je bilo s šolskim koledarjem predvideno, da jesenske počitnice v šolskem letu 2020/21 trajajo od 26. 10. do 1. 11. Ni sporno, da so bile s sklepom pristojne ministrice z dne 30. 10. 2020 podaljšane za en teden, a hkrati je bilo tudi jasno, da ni bil razlog v podaljšanju počitniškega obdobja kot takega, ampak da je šlo za ukrep v okviru poslabšane epidemiološke situacije, ki je bil namenjen preprečevanju prenosa okužb z virusom SARS CoV-2. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno v izpodbijanem sklepu, da je enostranska odločitev nasprotnega udeleženca za zadržanje hčere pri sebi za nadaljnji teden dni pomenila izigravanje in torej nespoštovanje sodne odločbe.

14. Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da je nasprotni udeleženec kršil začasno odredbo z zadržanjem deklice pri sebi po 23. 11. 2020. V danih okoliščinah ni izkazano, da bi bilo ravnanje v nasprotju z začasno odredbo opravičljivo. Predlog za izdajo nove začasne odredbe je vložil šele več dni kasneje in niti ne zatrjuje, da ga sodišče ne bi ustrezno hitro obravnavalo.

15. Odločitev ima po navedenem podlago v določbah 238.f člena v zvezi z 226. členom ZIZ.

16. Po ugotovitvi, da niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) v zvezi z odločitvijo o denarnem kaznovanju niso podane, je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.