Jedro

Z obvestilom o evidentiranju meje ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Zato obvestilo ni upravna odločba, zoper katero bi bila dopustna pritožba.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Maribor, zavrgla pritožbo tožnice zoper obvestilo tega organa št. 02112-3115/2011-2 z dne 9. 1. 2012. V svoji obrazložitvi navaja, da je bilo predmetno obvestilo izdano v skladu z 8. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) v postopku evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru, na podlagi sklepa o ureditvi meje Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. N 118/1999 z dne 10. 12. 2009 in sklepa Višjega sodišča v Mariboru z dne 29. 4. 2010. Ker izpodbijano obvestilo ni upravni akt, temveč zgolj obvestilo o uskladitvi stanja, izdano na podlagi petega odstavka 8. člena ZEN in je upravni organ le evidentiral odločitev sodišča o ureditvi meje, je bilo treba tožničino pritožbo zoper obvestilo, v skladu z 240. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zavreči. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil, ker meni, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožničino pritožbo zoper predmetno obvestilo zavrgel. S predmetnim obvestilom je namreč prvostopenjski organ v skladu z določbami 8. člena ZEN le evidentiral urejeno mejo na podlagi sodne odločbe, o čemer je bila tožnica z obvestilom le obveščena.

Tožnica vlaga tožbo, v kateri poudarja, da se upravni organ ni ukvarjal s ključnim vprašanjem, kako naj bi nastala nova parcela št. 547/2, k.o. ..., saj za njen nastanek ni nobene pravne podlage, ne sodne, ne upravne odločbe, kot tudi ne kakršnegakoli pravnega posla med strankami. „Ustanovitev“ te parcele je očitno le posledica dogovora med geodetom in zakoncema A.A., za katera je imenovani geodet deloval in tudi vse storil po njunem naročilu. Tožnica vztraja, da je bila najprej nezakonito odvzeta lastnina njenima staršema, B.B. in C.C., ki A.A. nikoli nista ničesar odstopila, v nadaljevanju pa tudi njej kot pravni naslednici svojih staršev. Zato je v njeno škodo prišlo do temeljnih kršitev načel Ustave RS, kot tudi Konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavljajo varstvo lastnine, enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da mora prvostopenjski organ o določitvi meje med parcelo 547/2, k.o. ..., in parcelo 550/2, k.o. ..., vnovič odločiti ter pred tem ugotoviti kdaj in na kakšni pravni osnovi je sploh bila ustanovljena parcela 547/2, k.o. …. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet presoje sklep geodetske uprave, s katerim je le-ta tožničino pritožbo zoper obvestilo, izdano na podlagi določb 8. člena ZEN, zavrgla.

Po določbi prvega odstavka 8. člena ZEN je evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave dolžno predlagati sodišče, ki je na prvi stopnji odločalo o zadevi ali pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava. Na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave pa nato Geodetska uprava o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb obvesti lastnike nepremičnin, na katere se sprememba nanaša, in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, če to vpliva na podatke, vpisane v zemljiško knjigo (peti odstavek 8. člena ZEN).

Iz upravnih spisov izhaja, da je v konkretnem primeru Okrajno sodišče v Mariboru v zadevi opr. št. N 118/1999 določilo mejo med parc. št. 547/2, k.o. ..., v lasti predlagateljev in parc. št. 550/2, k.o. ..., v lasti nasprotne udeleženke - sedaj tožnice. Na podlagi pravnomočnega sklepa o ureditvi meje je geodetska uprava izvršila evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in o teh spremembah z obvestilom (le) obvestila tožnico. To pa pomeni, da z obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Posledično zato obvestilo ni upravna odločba. Ker obvestilo torej ni upravna odločba, zoper obvestilo tudi ni dopustna pritožba. Zato je prvostopenjski organ tudi po presoji sodišča s tem, da je tožničino pritožbo zoper obvestilo zavrgel, ravnal pravilno. Sodišče zato tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene in dodaja, da je ugovore v zvezi s sodno odločitvijo možno uveljavljati le v sodnem postopku, ne pa tudi v postopku, ki sledi, to je v postopku evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Ker je tožnica v tožbi zatrjevala tudi, da so ji bile z izpodbijanim sklepom kršene človekove pravice iz Ustave RS in Konvencije o človekovih pravicah, sodišče ob ugotovitvi, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, ni moglo slediti tej njeni tožbeni navedbi.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.