Jedro

S tem, ko je sodišče dopustilo, da predlagatelj predlog naknadno (po poteku roka za dopolnitev predloga) dopolni in navede še enega udeleženca postopka ter predlaga ureditev nujne poti tudi po njegovih parcelah, ki jih je že prej uporabljal kot pot, čemur lastnik parcele ni nasprotoval, ni ravnalo v nasprotju s 5. odstavkom 108. člena ZPP, temveč v duhu določb ZNP. Poleg tega iz sklepa sodišča, ki ga je izreklo na naroku, izhaja, da predlagatelja ni opozorilo na posledice morebitne opustitve zahtevane dopolnitve predloga v smislu določila 6. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zaradi česar z morebitno sankcijo v obliki zavrženja predloga predlagatelj niti ni bil seznanjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj je dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti njegove stroške nepravdnega postopka v znesku 434,76 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega roka od vročitve drugostopenjske odločbe do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za potrebe parc. št. 451/3, 451/4, 451/5 in 453/4, vse k. o. X, last predlagatelja, za neomejeno hojo in vožnjo dovolilo nujno pot, ki poteka od javne poti parc. št. 1297/0 k. o. X preko parc. št. 594/0, 595/0 in 596/2, k. o. X, last nasprotnega udeleženca A. K., ter parc. št. 428/6 k. o. X, last nasprotnega udeleženca I. H., po že obstoječi makadamski poti v širini 3 m in v skupni dolžini 24 m ter skupni površini 72 m2, vse do parc. št. 453/2 k. o. X, kjer se naveže na že obstoječo služnostno pot na tej parceli, kot izhaja iz skice sodnega izvedenca B. D. Predlagatelju je naložilo, da je dolžan nasprotnemu udeležencu I. H. plačati denarno nadomestilo v višini 249,60 EUR, nasprotnemu udeležencu A. K. pa denarno nadomestilo v višini 902,40 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo prvi nasprotni udeleženec iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov s predlogom, da višje sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da bi sodišče moralo nepopoln predlog predlagatelja zavreči, saj ga ni pravočasno dopolnil glede na sklep sodišča z dne 5. 2. 2010. Ne soglaša z varianto nujne poti, kot jo je določilo sodišče. Zavzema se za varianto 3. Sodišče bi moralo v primeru obstoja alternativnih variant tehtati invazivnost določenih variant nujnih poti na posamezno parcelo v primerjavi z drugo parcelo in sicer glede na njuno kvaliteto in funkcijo. V konkretnem primeru nasproti stojita neuporabna kmetijska parcela ter urejeno dvorišče. Gre za kvalitativno dve povsem drugačni parceli, ki imata za življenjski standard lastnikov drugačen pomen. Zato bi sodišče moralo pojasniti, zakaj je parcela nasprotnega udeleženca A. K. pomembnejša od parcele 428/6 k. o. X I. H. Pot bi bilo mogoče speljati več metrov stran od vseh hiš, po parc. št. 594/0 k. o. X. Sodišče sklepa ni dovolj obrazložilo v tej smeri, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Nasprotni udeleženec še opozarja, da sam že trpi mnogo večjo obremenitev od nasprotnega udeleženca A. K., saj po njegovih parcelah poteka tudi služnost v korist predlagatelja. Nasprotni udeleženec je pripravljen na lastne stroške prestaviti obstoječo pot do parcel predlagatelja na skrajni zahodni rob parc. št. 453/2 k. o. X, česar pa sodišče ni upoštevalo. Predlog pod varianto 1, kateremu je sodišče ugodilo, bi bil za nasprotnega udeleženca sprejemljiv zgolj pod pogojem, da bi se realiziral predviden dogovor, po katerem bi predlagatelj odkupil del dvorišča z novo parcelno številko ter celotno parc. št. 453/2 k. o. X za znesek v višini 40.000,00 EUR.

3. Na pritožbo sta odgovorila predlagatelj in drugi nasprotni udeleženec A. K. in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj je v predlogu za dovolitev nujne poti v celoti opisal predlagano traso od javne ceste na parc. št. 1297 vse do njegove parc. št. 451/3 k. o. X. Ob tem je navedel, da je pot sporna zgolj v delu, kjer poteka preko zemljišča prvega nasprotnega udeleženca, saj ima v preostalem delu služnostno pravico oziroma ustni dogovor za prost dostop. Zato je v predlogu zahteval ureditev nujne poti le preko parc. št. 428/3 k. o. X. Po pozivu sodišča na naroku 5. 2. 2010, da v roku 15 dni popravi predlog tako, da navede vse parcele, po katerih poteka nujna pot od javne ceste do njegovega zemljišča oziroma predloži ustrezne pogodbe ali dokaze, da ima ustrezno dogovorjeno služnost, je predlagatelj pravočasno odreagiral in pojasnil, da ima z A. K. ustni dogovor o uporabi obstoječe poti parc. št. 594, 595 in 596/2 k. o. X, ter predlagal njegovo zaslišanje. Ker sodišče omenjenega dokaza ni izvedlo in A. K. ni povabilo na narok na kraju samem, predlagatelj pa ni razpolagal s pisnim dogovorom o priznanju služnostne pravice, je predlog naknadno razširil tudi na A. K. in predlagal ureditev nujne poti tudi po njegovih parcelah. Še v pravdnem postopku, ki je mnogo bolj formalen, ZPP dopušča spremembo tožbe s postavitvijo novega zahtevka oziroma razširitvijo na novo stranko do konca glavne obravnave (184. in 187. člen ZPP). S tem, ko je sodišče dopustilo, da predlagatelj predlog dopolni in navede še enega udeleženca postopka ter predlaga ureditev nujne poti tudi po njegovih parcelah, ki jih je že prej uporabljal kot pot, čemur lastnik parcele ni nasprotoval, ni ravnalo v nasprotju s petim odstavkom 108. člena ZPP kot zmotno očita pritožba, temveč v duhu določb ZNP. Poleg tega iz sklepa sodišča, ki ga je izreklo na naroku, izhaja, da predlagatelja ni opozorilo na posledice morebitne opustitve zahtevane dopolnitve predloga v smislu določila šestega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zaradi česar z morebitno sankcijo v obliki zavrženja predloga predlagatelj niti ni bil seznanjen.

6. V pritožbenem postopku ni več sporno, da nepremičnine predlagatelja št. 451/3, 451/4, 451/5 in 453/4, k. o. X, za redno rabo nimajo potrebne povezave z javno cesto in je nujna pot za hojo in vožnjo potrebna. Pritožnik sodišču neutemeljeno očita, da ni pravilno uporabilo kriterijev iz drugega odstavka 89. člena SPZ, ko je ugodilo predlogu predlagatelja po prvi varianti nujne poti in ne njegovemu predlogu, po katerem bi se pot izognila njegovim parcelam, močno pa bi obremenila parcelo drugega nasprotnega udeleženca A. K. 594/0, kjer bi severno od že obstoječe služnostne poti in kužnega znamenja potekala še ena pot. Sodišče prve stopnje je pri presoji vseh možnih variant nujne poti pravilno izhajalo iz načela sorazmernosti in načela čim manjše obremenitve tuje nepremičnine, pri čemer je upoštevalo enakomerno obremenitev nepremičnin obeh nasprotnih udeležencev. Pritožnik neutemeljeno izpostavlja, da bi pot preko njegove parcele v obsegu, kot jo je določilo sodišče (minimalni lok v dolžini 5,2 m in površini 15,6 m2) invazivno vplivala na uživanje njegovega dvorišča, saj je bilo ugotovljeno, da poteka v oddaljenosti kar 15 m od stanovanjske stavbe, ob robu parcele in po že obstoječi makadamski poti, ne pa po asfaltiranem dvorišču. Poseg bi bil torej minimalen ne glede na naravo parcele in o njegovi nesorazmernosti ni mogoče govoriti, niti ob upoštevanju rabe parcele nasprotnega udeleženca 594/0 k. o. X. Pritožbeno sodišče povsem soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da bi prav varianta 3 nujne poti, za katero se zavzema pritožnik, močno posegla v parcelo drugega nasprotnega udeleženca, na kateri že poteka služnostna pot, in jo tako dodatno obremenila. V postopku določitve nujne poti sodišče tudi ne odloča o prestavitvi služnostne poti, zato pritožbene navedbe v tej smeri niso utemeljene.

7. Ker je glede na navedeno sodišče prve stopnje določila 88. in 89. člena SPZ pravilno uporabilo, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Po izrecni določbi 146. člena ZNP stroške postopka glede določitve nujne poti trpi predlagatelj. Zato je slednji dolžan prvemu nasprotnemu udeležencu povrniti njegove stroške pritožbenega postopka, ki jih je sodišče odmerilo po priglasitvi v skladu z odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Tako je prvemu nasprotnemu udeležencu priznalo nagrado za postopek v višini 254,40 EUR, poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20,00 EUR, vse povečano za DDV in sodno takso v višini 100,00 EUR. Skupaj odmerjeni stroški tako znašajo 434,76 EUR in jih je predlagatelj nasprotnemu udeležencu dolžan povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega roka od prejema odločitve sodišča druge stopnje do plačila.