Jedro

Storilec pri zaslišanju priče A. A. ni bil navzoč, vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je zaslišanje prostovoljno zapustil, ker mu sodnica ni več pustila postavljati vprašanj priči B. B. V kolikor pritožba s trditvami o nenavzočnosti storilca pri zaslišanju policistke A. A. meri na kršitev pravice do obrambe, je torej pritožniku poudariti, da je zapustil zaslišanje priče prostovoljno, da je njegova nenavzočnost deklarirana v zapisniku ter da spisovni podatki izkazujejo, da mu je bil zapisnik o zaslišanju priče B. B., in C. C. vročen, kar je potrdil s svojim podpisom uradnega zaznamka na l. št. 43 spisa. Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do obrambe so vsled navedenemu neutemeljeni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso za pritožbo v višini 135,00 EUR, v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani plačilni nalog ter odločilo, da je storilec zavezanec za plačilo sodne takse v višini 90,00 EUR.

2. Zoper tako odločitev se pritožuje storilec ter pri tem uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka o prekršku po 1. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S plačilnim nalogom Policijske postaje Slovenske Konjice z dne 8. 8. 2020 je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška po četrtem odstavku 41. člena ZPrCP, ki ga je storil 8. 8. 2020 ob 21.52 uri kot voznik osebnega avtomobila, ko je ob prečkanju vozišča policistke na prehodu za pešce, ki ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki, z nezmanjšano hitrostjo zapeljal mimo nje, zaradi česar je policistka obstala na sredini prehoda za pešce. Za navedeni prekršek mu je bila določena globa 300,00 EUR in 5 kazenskih točk (KT).

5. Uvodoma je pritožniku pojasniti, da je bila predmetna sodba izdana v hitrem postopku o prekršku, v katerem je ugotovljeno dejansko stanje prekrškovnega organa preizkušano že ob obravnavi storilčeve ZSV po sodišču prve stopnje. Drugi odstavek 66. člena ZP-1, ki ureja pravico osebe, ki ji je bila izrečena sankcija, do pritožbe zoper odločitve sodišča v zvezi z zahtevami za sodno varstvo, ki niso bile zavržene, določa, da lahko te osebe vložijo pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, kar pomeni, da pritožbeni razlog zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni dopusten.

S pritožbenimi trditvami, da se ni čez prehod za pešce peljal z nezmanjšano hitrostjo, storilec izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato takim pritožbenim navedbam ne more slediti in na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev.

6. Sodišče prve stopnje je po vloženi ZSV, v kateri je storilec med drugim zatrjeval, da je policistka skočila na prehod za pešce tik preden je zapeljal na njega in to iz teme, oblečena v temna oblačila, zato ni mogel pravočasno ustaviti, dopolnilo dokazni postopek, v okviru katerega je zaslišalo tako storilca, njegovo ženo kot tudi oba policista (B. B. in A. A.) ter ugotovilo: - da je prehod, katerega je policistka prečkala, osvetljen, nad njim pa je nameščena tabla, ki opozarja na prehod za pešce, - da sta bila policista oblečena v predpisano policijsko uniformo, ki je temno modre barve, - da je policistka ob prečkanju ceste v daljavi videla snop luči vozila, ker pa se vozilo ni ustavilo, je obstala na sredini prehoda, voznik pa je z nezmanjšano hitrostjo 45 km/h peljal naprej po svojem voznem pasu, - da je bil voznik ustavljen s strani drugega policista z mega light svetilko 8 metrov za prehodom za pešce.

7. Pritrditi je sicer pritožbi, da storilec pri zaslišanju priče A. A. ni bil navzoč, vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je zaslišanje prostovoljno zapustil, ker mu sodnica ni več pustila postavljati vprašanj priči B. B. Navedeno, v nasprotju s pritožbenimi trditvami, izhaja iz zapisnika o zaslišanju priče na l. št. 39 spisa. Zato v kolikor pritožba s trditvami o nenavzočnosti storilca pri zaslišanju policistke A. A. meri na kršitev pravice do obrambe, je torej pritožniku poudariti, da je zapustil zaslišanje priče prostovoljno, da je njegova nenavzočnost deklarirana v zapisniku ter da spisovni podatki izkazujejo, da mu je bil zapisnik o zaslišanju priče B. B., in C. C. vročen, kar je potrdil s svojim podpisom uradnega zaznamka na l. št. 43 spisa. Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do obrambe so vsled navedenemu neutemeljeni.

8. Ker iz ugotovitev sodišča izhaja, da je policistka ob prečkanju ceste v daljavi videla snop luči vozila, je pritožbeno poudarjanje, da se mora tudi pešec pred prečkanjem ceste prepričati, če je le ta prosta, neutemeljeno, saj se je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ob prečkanju ceste policistka o tem prepričala.

Prav tako iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil prehod za pešce osvetljen ter označen z znakom, zato tudi z opozarjanjem, da je bila policistka oblečena v temno modro uniformo, pritožba ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da je storilec ravnal najmanj premalo skrbno in pazljivo pri nadziranju svoje vožnje, da se je zavedal prepovedanosti svojega ravnanja, vendar je lahkomiselno mislil, da do prekrška ne bo prišlo in da ga bo lahko preprečil. Približevanje prehodu za pešce ob hkratni zaznavi namere za prečkanje cestišča s strani pešca je namreč imperativ, ki nalaga vozniku ravnanje v skladu z določbo čl. 41 ZPrCP.

9. Po določbi 41. člena ZPrCP morajo vozniki in drugi udeleženci cestnega prometa na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja pooblaščena uradna oseba, omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj (prvi odstavek). Določba prejšnjega odstavka tega člena se uporablja tudi na prehodu za pešce na kolesarski stezi ali drugi prometni površini (drugi odstavek). Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena (tretji odstavek). Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk (četrti odstavek).

10. Ob preizkusu storilcu določenih in izrečenih sankcij je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so bile že s plačilnim nalogom tako glavna sankcija - globa, kot tudi stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu določene in izrečene v okviru zakonsko predpisanih zneskih in številu in da tudi glede izrečenih sankcij ni nobene podlage za spremembo izpodbijane odločitve.

11. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

12. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 135,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.